Kaj je ateroskleroza?

Ateroskleroza je bolezen, pri kateri pride do nastanka in rasti oblog v notranjosti vaših arterij. 

Obloge so sestavljene iz maščob, holesterola, kalcija in drugih snovi, ki se pojavijo v krvi. 

Sčasoma se žile zožijo do te mere, da je pretok krvi moten in kritično ogroža oskrbo telesnih organov in tkiv s kisikom.

Kdaj se pojavi ateroskleroza?

Ateroskleroza je potuhnjena. Odkrivanje s testi ni enostavno. 

V zgodnji fazi ateroskleroze so lahko rezultati meritev srca in ožilja povsem normalni.

Zato se večina ne zaveda, da se lahko pojavi že v otroštvu ali po 20. letu starosti.

Do 30. leta starosti so pri večini ljudi spremembe vidne.

Ob nastopu najbolj tipičnih simptomov je ateroskleroza že tako napredovala, da povzroča resne težave in lahko celo ogroža življenje.

Simptomi ateroskleroze

Simptomi ateroskleroze se razlikujejo glede na lokacijo.

Cerebrovaskularna 

• simptomi podobni kapi, 
• prehoden ishemičen napad (TIA),
• oslabelost in težava z govorom. 

Periferna arterijska 

• slab obtok krvi v nogah,
• hude bolečine med hojo,
• slabo celjenje, 
• slabši utrip v nogah.

Bolezni, povezane z aterosklerozo?

Ateroskleroza lahko prizadene katerokoli arterijo v telesu, vključno z arterijami v

• srcu, 
• možganih, 
• rokah,
• nogah, 
• medenici 
• in ledvicah. 

Zaradi tega se lahko razvijejo različne bolezni, odvisno, katere arterije so prizadete.

Koronarna srčna bolezen

Koronarna srčna bolezen, imenovana tudi koronarna arterijska bolezen, se pojavi, ko pride do nastanka plaka v koronarnih arterijah. 

Plak zoži koronarne arterije in zmanjša pretok krvi v srčno mišico. 

Povečevanje plaka lahko vodi do nastajanja krvnih strdkov, ki lahko delno ali v celoti blokirajo pretok krvi.

Če se krvni pretok do srčne mišice zmanjša ali blokira, imate lahko 

• angino pektoris (bolečine v prsnem košu ali nelagodje) 
• ali srčni napad.

Plaki se lahko pojavijo tudi v najmanjših arterijah srca. 

Ta bolezen se imenuje koronarna mikrovaskularna bolezen (MVB). 

Pri koronarni MVB plak ne povzroča blokade pretoka krvi po arterijah kot pri koronarni srčni bolezni.

Karotidna arterijska bolezen

Karotidna arterijska bolezen se pojavi, če se plak nabere v arterijah, ki so na vsaki strani vašega vratu (karotidne arterije). 

Te arterije oskrbijo možgane s krvjo, bogato s kisikom. 

Če se krvni dotok krvi v možgane zmanjša ali blokira, vas lahko doleti možganska kap.

Periferna arterijska bolezen

Periferna arterijska bolezen se pojavi, če se plak nabere oziroma nastane v glavnih arterijah, ki oskrbujejo noge, roke in medenico s krvjo, bogato s kisikom.

Če je pretok krvi v te dele telesa zmanjšan ali blokiran, čutite otrplost, bolečino in včasih pride lahko tudi do nevarnih okužb.

Kronična ledvična bolezen

Kronična ledvična bolezen se lahko pojavi, če nastane plak v ledvičnih arterijah. Te arterije preskrbujejo vaši ledvici s krvjo, ki je bogata s kisikom.

Sčasoma kronična ledvična bolezen povzroči počasno izgubo ledvične funkcije.

 Glavna funkcija ledvic je odstranjevanje odpadkov in dodatne vode iz telesa.

60 % Slovencev

ima povišan holesterol, sodeč po raziskavi CINDI.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze?

Natančen vzrok za razvoj ateroskleroze ni znan, so pa znane nekateri pogoji, ki povečajo tveganje za nastanek bolezni. 

Povišan holesterol

Kaj pravzaprav je nezdrava raven holesterola? Razlikuje se glede na:

• starost,
• težo,
• spol.

S starostjo smo nagnjeni k večji proizvodnji holesterola, zato bi morali odrasli redno preverjati raven. Idealno bi bilo na vsakih od 4 do 6 let, če je bila raven ob zadnjem merjenju ustrezna. Sicer pa pogosteje.

V raziskavi CINDI so ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 60 % prebivalcev preveč holesterola v krvi.

Vsaka odrasla oseba bi morala poznati svoj:

• skupni holesterol,
• visok holesterol LDL (včasih imenovan "slab" holesterol)
• in nizek holesterol HDL (včasih imenovan "dober" holesterol).

Visok krvni tlak

Krvni tlak je visok, če so njegove vrednosti stalno večje ali enake 140/90 mmHg. 

Če imate sladkorno bolezen ali kronično ledvično bolezen, je visok krvni tlak določen kot 130/80 mmHg ali več (mmHg je milimetri živega srebra – enote za merjenje krvnega tlaka).

Kajenje

Kajenje lahko poškoduje in oži krvne žile, dvigne raven holesterola in zvišuje krvni tlak. 

Kajenje tudi onemogoča zadosten dotok kisika do tkiv.

Odpornost na inzulin

Ta pogoj se pojavi, če telo ne more pravilno uporabljati svojega inzulina. 

Inzulin je hormon, ki pomaga premestiti krvni sladkor v celice, kjer se uporablja kot vir energije. 

Odpornost na inzulin lahko vodi do sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen

Pri tej bolezni je vrednost sladkorja v krvi previsoka, ker telo ne proizvaja dovolj inzulina ali ne uporablja ustrezno svojega inzulina.

Prekomerna telesna teža ali debelost 

Izrazi, "prekomerna telesna teža" in "debelost" se nanašajo na telesno težo, ki je večja od priporočene za določeno višino (ITM = indeks telesne mase).

ITM = teža (v kg) / višina (v metrih)²Primer: 85 kg / 1,89 cm² = 23,8 (idealna teža) 

Pomanjkanje telesne aktivnosti

Pomanjkanje telesne aktivnosti lahko poslabša druge dejavnike tveganja za aterosklerozo, kot so: 

• nezdrave ravni holesterola v krvi, 
• visok krvni tlak, 
• sladkorna bolezen 
• ter prekomerno telesno težo in debelost.

Nezdrava prehrana

Nezdrava prehrana lahko poveča tveganje za aterosklerozo. 

Živila z visoko vsebnostjo 

• nasičenih in transmaščob, 
• holesterola, natrija (soli) 
• in sladkorja, 

lahko poslabšajo dejavnike tveganja za aterosklerozo.

Starost

S starostjo se tveganje za aterosklerozo poveča. 

Pri moških po 45. letu starosti. 

Pri ženskah se tveganje poveča po 55. letu starosti oziroma po menopavzi.

Posledice ateroskleroze

Ateroskleroza ima lahko zelo neprijetne posledice:

• srčno kap,
• možgansko kap,
• angino pektoris,
• srčno popuščanje,
• bolezni perifernih arterij.

Družinska anamneza zgodnjih bolezni srca

Tveganje za razvoj ateroskleroze se pri vas poveča, če sta bila 

• oče ali brat diagnosticirana s srčno boleznijo pred 55. letom starosti, 
• mati ali sestra pa pred 65. letom starosti.

Ni pa nujno.

Z nadzorom dejavnikov tveganja lahko genski vpliv zmanjšate.

Nadzorovati bi jih morali že v otroštvu.

Podatki namreč kažejo, da je zaradi ateroskleroze ogroženih vedno več otrok. 

Najbolj pogost vzrok je naraščajočo stopnjo debelosti.

Kako ukrepate sami pri aterosklerozi?

Ukrepi za nadzor dejavnikov tveganja lahko pomagajo preprečiti ali odložiti aterosklerozo in s tem povezanih bolezni. 

Zdrava prehrana za srce

Uvedite prehranjevalne navade za zdravo srce, ki naj vključujejo različno 

• sadje in zelenjavo (vključno s fižolom in grahom), 
• polnozrnate žitarice, 
• ajdovo in proseno kašo,
• ovsene kosmiče (kuhane)
• ribe (predvsem mastne oziroma modre ribe),
• pusto meso, 
• perutnino brez kože, 
• nehomogenizirano mleko

Homogenizirano mleko, katerega je v trgovinah na pretek (pozor tudi sveže mleko je lahko homogenizirano) ima razbito maščobo v majhne kapljice, ki okvarjajo žilno steno in povzročajo vnetja.

V prehrani naj bo zelo zmerna količina:

• jodirane soli, 
• nerafiniranega sladkorja, 
• nasičenih maščob 

Jod in ščitnica

Jod je pomemben, zato ni dobro, da se popolnoma izogibate jodirani soli. Ščitnica je odvisna od joda in če ga prične primanjkovati, ne deluje.

Veliko težav, tudi neenakomerno bitje srca, je lahko povezanih z nepravilnim delovanjem ščitnice, ker ji primanjkuje joda.

Poleg tega je ščitnica odgovorna za regeneracijo telesa.

Sladkor

Nekateri starejši ljudje zaradi upočasnjene presnove težko pridobijo zadosti energije iz hrane. Zato jim popolna ukinitev sladkorja lahko škodi. Možgani so odvisni od energije.

Nasičene maščobe

Malo nasičenih maščob je v kombinaciji z olji boljša izbira kot veliko olja in avokado.

Rastlinska olja in avokado so bogati z omega-6. Omega-6 za razliko z omega-3 povzroča vnetja, tako da si s tem delamo več škode kot koristi, če navedenih živil uživamo preveč.

Poleg tega so lahko nasičene maščobe, tako kot sladkor, dober vir energije posebej za starejše ljudi.

Je pa še enkrat potrebno poudariti, da naj bo količina zelo zmerna.

V prehrani naj ne bo bele pšenične moke in predelane hrane, ki je polna konzervansov.

Telesna aktivnost

Bodite fizično aktivni toliko, kot lahko. 

Fizična aktivnost lahko izboljša vašo stopnjo telesne pripravljenosti in vaše zdravje. 

Če niste prepričani, vprašajte svojega zdravnika, katere vrste in koliko aktivnosti je primerno za vas.

Prenehajte kaditi

Če kadite, prenehajte. Kajenje lahko poškoduje in zoži vaše krvne žile ter poveča tveganje za aterosklerozo. 

Pogovorite se s svojim zdravnikom o programih in izdelkih, ki vam lahko pomagajo prenehati.

Nadzor nad telesno težo

Če imate prekomerno telesno težo ali ste debeli, se posvetujte s svojim zdravnikom, da ustvarite razumen načrt za zmanjšanje telesne teže. 

Nadzor telesne mase pomaga omiliti dejavnike tveganja za aterosklerozo. 

Drugi koraki, ki lahko preprečijo ali odložijo aterosklerozo, vključujejo poznavanje vaše družinske anamneze pri aterosklerozi. 

Če imate vi ali nekdo v vaši družini bolezen, povezano z aterosklerozo, o tem obvestite svojega zdravnika. 

Pomoč za ožilje 

Srcu in ožilju lahko pomagate tudi s prehranskimi dopolnili. Z njimi boste lažje dosegali dolgoročen, priporočen dnevni vnos ključnih snovi.

Poudariti velja, da omega-3 in koencim Q10 nista dovolj.

Omega-3 in koencim Q10 denimo ne prispevajo k prožnosti žil, niti ne zmanjšujejo kalcifikacije žil in ateroskleroze.

Smiselno ju je kombinirati z:

• vitaminom K2,
• aktivno folno kislino oziroma vitamini B (1, 2, 6),
• polifenoli (Abigenol).  

Potrebujete torej raznovrstno dopolnilo kot je Kardio3Aktiv.

Kardio3Aktiv vsebuje vsa hranila, ki jih potrebujejo vaše žile in vaše srce.

• omega-3, 
• Abigenol, 
• koencim Q10, 
• in še mešanico vitaminov, namenjeno prav dobremu delovanju srčno-žilnega sistema.

Poskusite Kardio3Aktiv tudi vi! 

Vir: nhlbi.nih.gov, webmed