Ste sami krivi za utrujenost?

Kronična utrujenost?

Zakaj ste popoldne tako utrujeni, da ne najdete ne energije ne motivacije za kakšno dodatno udejstvovanje, hobi ali domača opravila?

Morda vas bo presenetilo, ampak obstaja verjetnost, da ste krivi sami.

Enostavno želite storiti preveč.

Ne zavedate se, da lahko opravki, tudi prijetni, vodijo v nekontrolirano trošenje energije.

Kaj v resnici izčrpava?

Ste morda med takimi, ki so prepričani, da je dan poln, kadar si naložijo veliko opravkov? Ste najbolj srečni ste, kadar jih zmorete?

Pri izčrpavanju samega sebe je nujno razumeti pomembno vlogo visokointenzivnih čustev, ki spremljajo vsak opravek. In se zavedati dejstva, da niso le negativna visokointenzivna čustva tista, ki vas izčrpavajo.

Pač pa tudi pozitivna.

Pasti visokointenzivnih čustev

Praviloma povezujemo utrujenost s pomanjkanjem spanja, intenzivno vadbo ali fizičnim naporom. 

Za gradbene delavce, delavce na poljih ali denimo medicinske uslužbence z obilico nadur (samo nekaj primerov) to nedvomno tudi drži.

Pri velikem deležu ljudi pa Elliot Berkman, profesor psihologije na Univerzi Oregon, ugotavlja, da se utrujajo predvsem psihološko. 

In to precej po lastni krivdi.

Kaj imajo s tem visokointenzivna čustva?

Psihologi delijo čustva na pozitivna/negativna ter visoko/nizko intenzivna, opozarja Berkman.

Visokointenzivna čustva so denimo vzhičenost in jeza, nizkointenzivna pa spokojnost in žalost.

Pri opravljanju nalog pogosto računamo na stresni odziv telesa.

Drugače rečeno, kadar si naprtimo preveč ciljev, potrebujemo nekakšno izredno stanje, saj smo vajeni, da smo na ta način najbolj produktivni.

Norme zahodne civilizacije?

Študije kažejo, da sploh zahodna civilizacija uživa v trdem delu in stresnem odzivu.

Raziskave Jeanne Tsai z Univerze Stanford so denimo pokazale, da imajo Američani rajši visokointenzivna čustva kot nizkointenzivna. Oziroma, da se raje počutijo vzhičeno in evforično kot sproščeno, umirjeno in zadovoljno.

Drugače rečeno, Američani enačijo osebno srečo z visokointenzivnimi čustvi. Verjamejo, da jih bodo le visokointenzivna čustva pripeljala do uspeha. 

Sploh, če želijo biti vplivni in imajo vodstvene ambicije.

Če menite, da smo Slovenci bistveno drugačni, pomislite, kakšno je vaše mnenje o ležernih sodelavcih ali družinskih članih. Pozitivno ali negativno?

Poveličevanje pomena intenzivnosti se kaže tudi v izrazoslovju, kjer so pogosto v rabi besedne zveze, kot so: "ful sem naredila danes", "sem bil produktiven", "mora biti tipi-topi," "sem imel našponan urnik" ali pa: "Kako si, kaj počneš? Delam.« ...

Vzhodnjaška kultura denimo ravno obratno ceni mir in spokojnost.

Zakaj so visokointenzivna čustva problematična?

Psihološka vzburjenost in previsoka stimulacija že sami po sebi trošita vašo energijo.

Hkrati motita zbranost in mirno glavo, ki ju nujno potrebujete za izvedbo. To umirjanje oziroma reguliranje čustev troši energijo še dodatno. Rezultat je seveda, da smo zlahka in hitro utrujeni.

Če se to vleče iz dneva v dan, pa v stresu.

Naj vas torej pri opravljanju nalog spremljajo jeza, strah, tesnoba, skrb ali pa naj vas po drugi strani podžigajo navdušenje in vznemirjenje, rezultat je isti.

Visokointenzivna negativna, kot visokointenzivna pozitivna čustva praznijo zaloge energije.

Pri tem nič ne pomaga, če sta navdušenost in vznemirjenost bistveno bolj prijetni in zaželeni kot stres?

Tako kot sladkor ,nas tudi navdušenje in vznemirjenje za nekaj časa res dvigneta. Ko popustita, lahko razpoloženje strmoglavi.

Kaj pa razvade?

Slaba drža, posedanje, zaprti prostori, pomanjkanje sonca. To so le nekateri manj znani tatovi energije.  

Del mozaika utrujenosti je lahko tudi nered na mizi in na sploh v prostoru okrog vas.

Rešitev?

To seveda ne pomeni, da bi se morali na vse kriplje izogibati navdušenju, vznemirjenosti, strahu ali jezi. 

Niti ne pomeni prenehanja opravljanja dela z vso zavzetostjo, ki jo premoremo.

Niti ne pomeni, da bi morali biti obsedeni z redom.

Pomeni pa, da si velja vzeti več časa za stanje sproščenosti in umirjenosti ter najti način, kako čim bolj učinkovito obnavljati energijo.

Pomagamo si lahko na več načinov. 

S spremenjenim življenjskim stilom, prehrano, ki ne izčrpava telesa, pa tudi z raznimi izdelki.

Ne s takimi, ki začasno podžigajo sladkor ...

... pač pa z izdelki, ki pomagajo proizvajati energijo v celicah.

Med njih sodi Enduranza®️.

Enduranza vsebuje Abigenol, vir polifenolov iz lubja kočevske jelke. Bioaktivne sestavine v Enduranzi ščitijo celice pred oksidativnim stresom in omogočajo nemoteno nastajanje ATP.

Od kod nam energija?

Energijo pridobivamo v osnovi iz treh glavnih skupin hranil:

• ogljikovih hidratov,
• maščob
• in beljakovin.

Hranila se presnovijo in končni rezultat je nastanek energije v celicah.

Celica je sestavljena iz več organelov. Za pridobivanje energije so denimo odgovorni mitohondriji. Zato jim rečemo tudi celične energijske centrale.

Energija nastaja v obliki ATP molekul (adenozin trifosfat). [glej video]

Kadar je telo preobremenjeno, zastrupljeno (toksicirano) ali v stresu, prihaja do oksidativnega stresa. Ta slabo vpliva na mitohondrije in ovira nastajanje ATP. 

Posledično pridobimo manj energije.

Enduranza je po mnenju obiskovalcev lekarn že tretje leto zapored št. 1 za utrujenost in izčrpanost.

Zadostuje že 1 tabletka na dan. Bolj dosledno je jemanje, boljši je učinek.

Uporabljena literatura

Chronic stress burning you out? Energy management is key, Emma Seppala, February 4, 2016;