Pojdi na glavno vsebino
Ars Active je zakladnica nasvetov za vse, ki želite ohraniti zdravje, pomagati pri obolenjih in izboljšati počutje s pomočjo narave. Zato potrebujete znanje. Mi smo ga poiskali pri najbolj strokovnih, zanesljivih, verodostojnih in neodvisnih virih.
Ars Active

Levkemije: Kaj moramo vedeti?

Peter Černelč, dr. med. (več)

Peter Černelč, dr. med.


Povezani zdravstveni nasveti


Naročite se na zdravstvene nasvete

Kliknite na gornji gumb in po e-pošti vam bomo poslali zdravstvene nasvete, intervjuje in strokovne nasvete priznanih strokovnjakov in športnikov, omogočili ugodnosti pri nakupu izdelkov Ars Pharmae, sodelovanje v nagradnih igrah, ugodnosti pri poslovnih partnerjih Ars Pharmae in brezplačno udeležbo na izobraževanjih na temo zdravega življenja in preventive.

Levkemije so dolgo veljale za eno od najbolj zlohotnih onkoloških obolenj. Danes z njimi lahko kakovostno živimo desetletja, še posebej, če smo ob začetku zdravljenja v dobri fizični in psihični kondiciji.

Priti do prof. dr. Petra Černelča, predstojnika KO za hematologijo UKC Ljubljana, je projekt. Predsoba s posebnim načinom prezračevanja odpihne mikrobe, ki jih na oddelek spustim, ko odprem vrata, hodnik pa je spretno speljan tako, da bolnikov, katerih imunski sistem okreva po velikem odmerku citostatikov, ne ogrožam. Prav ste prebrali: po velikem odmerku. Vprašujoče se zazrem v sogovornika. »Kritični sta prva dva do trije tedni po končanem agresivnem zdravljenju. Potem se delovanje kostnega mozga znova vzpostavi. V tem času so okužbe življenjsko nevarne,« pojasni. Pomislim, kako popoln kemični stroj smo ljudje in kako lahko nekaj molekul popolnoma spremeni naše življenje. Če telo preskrbimo z vsem, kar za milijone zapletenih kemičnih procesov potrebuje, mu damo najboljšo popotnico. Dovolj mikrohranil (vitamini, minerali, antioksidanti… ) in pravilno razmerje makrohranil (sadja, zelenjave, ogljikovih hidratov…) zagotavlja optimalno delovanje organizma.

Kakšna je razlika med akutnimi in kroničnimi levkemijami?

Za obe vrsti je značilen nekontroliran razrast levkemičnega klona celic, ki se začne v kostnem mozgu. Ko doseže določeno velikost, se levkemične celice začnejo izplavljati v periferno kri. Proliferacija (hitrost delitve) levkemičnega klona celic je pri akutnih levkemijah hitra: klinični znaki se pojavijo v nekaj tednih. Pri kroničnih levkemijah je proliferacija počasnejša, težave pa se pojavijo v nekaj mesecih ali letih. Kronična limfocitna levkemija lahko traja deset, dvajset let, pa je ni potrebno nikoli zdraviti.

Ali je starost glavni dejavnik tveganja za levkemije?

Da. Pogostnost levkemij do 60. leta starosti je 1 do 5 na 100.000, po 70. letu starosti pa se poveča za tri do štirikrat.

Ali je uspeh zdravljenja odvisen od starosti in kakšen je njegov namen?

S starostjo se zmanjša možnost intenzivnih načinov zdravljenja. Neintenzivni načini zdravljenja, ki pridejo v poštev pri kroničnih levkemijah, so uspešni tudi do visoke starosti. Z zdravljenjem želimo uničiti levkemični klon celic in doseči ozdravitev bolnika.

Kako pomemben dejavnik tveganja je način življenja?

Akutne levkemije so pogostejše pri izpostavljenosti visokim koncentracijam benzena. Izpostavljenost visokim odmerkom sevanja poveča tveganje za kronično mieloično levkemijo. Sicer pa so starost, hormonske spremembe, spremembe imunskega sistema s starostjo glavni razlogi, ki vodijo v bolezen. Pri zdravi osebi rakave celice neprestano nastajajo, vendar jih imunski sistem prepozna in uniči. S starostjo načini prepoznavanja očitno postanejo manj učinkoviti ter pride do nekontrolirane rasti levkemičnih celic.

Kako prepoznate levkemije?

Po dveh vrsta težav: zaradi zmanjšanega delovanja kostnega mozga pri produkciji normalnih krvnih celic in zaradi razrasti rakavih celic v bezgavke, jetra, vranico. Ko se levkemični klon povečuje, se celice izplavljajo v bezgavke, delajo filtrate v koži. Opazimo povečane bezgavke, jetra, vranico… Se pravi, da prepoznamo tumor. V kostnem mozgu levkemične celice spodrinejo normalne krvne celice. Posledice so anemija, nevtropenija in septične okužbe, trombocitopenija in krvavitve. Pri kroničnih levkemijah mnogokrat ugotovimo bolezen slučajno. Bolnik ima okužbo, na primer virozo, zaradi nje naredimo krvno sliko in ugotovimo spremembe krvnih celic. Pri akutnih levkemijah pa hitro nastanejo tako hude težave, da bolnik sam poišče zdravniško pomoč.

Kako poteka zdravljenje?

Najprej z dodatnimi preiskavami natančno opredelimo vrsto levkemije. Take preiskave so pretočna citometrija, cito-genetične preiskave, molekularno-genetične preiskave in trajajo dan ali dva. Potem takoj začnemo z zdravljenjem. Akutne levkemije zdravimo intenzivno s kombinacijo citostatikov z namenom, da uničimo levkemične celice. Sledi najbolj kritično obdobje dveh do treh tednov, v katerem kostni mozeg ne proizvaja normalnih celic. Bolniku dodajamo transfuzijo eritrocitov in trombocitov, ker bi sicer umrl zaradi hude anemije in izkrvavitve. Po nekaj tednih začne kostni mozeg proizvajati normalne krvne celice. Če v njem ni več levkemičnih celic oziroma jih je manj kot 5 odstotkov, govorimo o remisiji bolezni. Sledita še dva do trije krogi manj intenzivnega, vzdrževalnega zdravljenja s citostatiki z namenom, da se bolezen ne ponovi.

Kdaj se odločite za presaditev kostnega mozga oz. krvotvornih matičnih celic?

Če ima bolnik citogenetsko neugodno obliko levkemije, potem avtomatsko iščemo sorodnega ali nesorodnega darovalca krvotvornih matičnih celic, ker samo s še bolj intenzivnim zdravljenjem lahko dosežemo ozdravitev. Presaditve kostnega mozga so pogostejše pri akutni limfoblastni levkemiji, ki je bolj trdovratna in se slabše zdravi kot akutna mieloblastna levkemija. Zelo pomembno je, da so bolniki v dobri psihofizični kondiciji, saj tako lažje prenašajo zaplete pri zdravljenju.

Kako poteka presaditev kostnega mozga?

Presaditev poteka prvo podobno kot intenzivna kemoterapija nato pa z imunosupresivnimi zdravili zaviramo zavrnitveno reakcijo in čakamo dva tedna, da se presadek prime in se krvna slika normalizira. Alogenske presaditve kostnega mozga oz. krvotvornih matičnih celic (od druge osebe k bolniku) delamo do 65. leta starosti, avtologne presaditve (samemu sebi), pa do 70. leta starosti. Lahko naredimo avtologno presaditev, za izboljšanje pa še alogensko. Lahko pa tudi pri istem bolniku opravimo presaditve od dveh različnih darovalcev.

Neverjetno se zdi, da so šele zdaj iznašli imunomodulatorno zdravilo na osnovi beta glukanov, ki jih imamo »pred nosom« že stoletja.
Bistveno pri levkemijah je, da natančno ugotovimo genetsko spremembo, ki jo povzroči. Šele potem lahko sintetiziramo tarčno zdravilo. Za razvoj imunomodulatornega zdravila je potreben čas. Že leta 1960 so na primer ugotovili, da je za kronično mieloično levkemijo kriva translokacija kromosoma 8-22 (Philadelphia kromosom). Da so izdelali odlično tarčno zdravilo, je preteklo 40 let. V onkologiji univerzalnega zdravila ni.

Vpliv psihe na uspešnost zdravljenja?

Koliko k uspehu zdravljenja doprinese psiha, je težko ugotoviti. Levkemične celice moramo uničiti tako ali drugače. Zagotovo je pozitivna naravnanost bolnika, da verjame v uspeh zdravljenja in da pri njem sodeluje, pomembna. Psihična stabilnost in dobra fizična kondicija sta pri zdravljenju izredno pomembni. Imamo celo primere levkemij, ki se spontano izboljšajo za nekaj časa…

… zgolj izboljšajo ali bolnik ozdravi?

Da bi bolnik ozdravel sam od sebe, skoraj ni verjetno. Vendar v medicini ni nič 100 %.

Hipotetično: bolnika istega spola, enake starosti, z enako diagnozo, od katerih eden uživa zdravo hrano, ima normalno telesno težo in ni »zaseden«, drugi pa ravno obratno. Ima prvi boljše možnosti za ozdravitev?

Našteti dejavniki so zagotovo pomembni. Bolniki z dobro kondicijo bolje sodelujejo pri zdravljenju in imajo manj zapletov. Pomembno je tudi, da nimajo drugih sočasnih bolezni, ki so pomembne za zdravljenje in celo onemogočajo nekatere načine zdravljenja: srčno popuščanje, kronične pljučne bolezni, sladkorno bolezen… Ni pa rečeno, da se bo nekdo s prekomerno telesno težo apriori zdravil slabše. Potrebujemo tudi srečo, da pač zbolimo za prognostično ugodno levkemijo.

Ali je zdravljenje enako uspešno, če se bolezen ponovi?

Zelo odvisno od tega, kako hitro se ponovi, ter seveda spet stanja bolnika (v kakšni psihofizični kondiciji je, ali ima spremljevalne bolezni…).
Če se ponovitev zgodi hitro, pomeni, da gre za zelo maligen klon celic, ki terja takojšnje in intenzivno ukrepanje z drugimi zdravili. Če se ponovi po petih ali več letih, lahko dosežemo popolno izboljšanje z istimi zdravili. Čim kasneje se bolezen ponovi, tem boljši je izhod zdravljenja.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc

Objavljeno v kategoriji: Kritična oslabelost


Povezani zdravstveni nasveti

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...