Asist. Dr. Urška Bukovnik, svetovalka metabolne in prehranske medicine

Dieta za Hashimotov tiroiditis

Na tej strani boste našli

Uvod

Verjetno ne bi pristale na začetku tega zapisa, če se ne bi zavedale, kako zahtevna je avtoimuna bolezen Hashimotov tiroiditis (HT) do vašega telesa in počutja. In hkrati slutile, da lahko premišljena prehrana pomaga do boljšega počutja.

Prav ste razmišljale. Še več, v tem zapisu boste zagotovo našle upanje za nadležne simptome, ki spremljajo vaše težave s ščitnico.

Mimogrede, naj mi moški ne zamerijo rabe ženskega spola, ampak težave s ščitnico v veliki večini prizadanejo dekleta.

Brez truda seveda ne bo šlo. Prehrana mora biti kar se da raznolika, ekološko pridelana, osredotočena na kontrolo vnetnih procesov in usmerjena v ohranjanje optimalnega delovanja prebavil, z namenom zagotavljanja dobre absorpcije zaužitih hranil.

Do konca zapisa boste razumele, kaj to pomeni v praksi in če se s pomočjo napisanega iztrgale krempljem in začaranemu krogu nagajivega metulja (ščitnica je organ v obliki teh krilatih žuželk), potem bo namen dosežen.

Črevesje in ščitnica

Pogosta vzroka za težave s ščitnico sta spremenjena črevesna mikrobiota in/ali sindrom prepustne črevesne stene (angleški izraz: Leaky Gut).

Nihanje ščitničnih hormonov negativno vpliva na sestavo črevesne mikrobiote, zato je pri pacientih s Hashimotovim tiroiditisom zaznana večja verjetnost razvoja črevesne bakterijske razrasti, ki sproža napihnjenost in lahko vodi do vnetnih procesov v črevesju in sindroma prepustne črevesne stene (Virilli in Centanni, 2014).

Pogosta vzroka za težave s ščitnico sta spremenjena črevesna mikrobiota in/ali sindrom prepustne črevesne stene (angleški izraz: Leaky Gut).

Nihanje ščitničnih hormonov negativno vpliva na sestavo črevesne mikrobiote, zato je pri pacientih s Hashimotovim tiroiditisom zaznana večja verjetnost razvoja črevesne bakterijske razrasti, ki sproža napihnjenost in lahko vodi do vnetnih procesov v črevesju in sindroma prepustne črevesne stene (Virilli in Centanni, 2014).

Med najpogostejše vzroke za razvoj sindroma prepustne črevesne stene sodijo:

  • hrana bogata s sintetičnimi hormoni in antibiotiki (primer: mleko intenzivne reje živali in mlečni izdelki, gojene ribe idr..),
  • terapije z antibiotiki, - herbicidi, fungicidi v hrani,
  • izpostavljenost črevesne sluznice prekomerni bakterijski kolonizaciji črevesja. Toksini ki jih izločajo nekatere bakterije poškodujejo celice črevesne stene. Pojavijo se težave z intolerancami na hrano in velikokrat tudi disbioze, oz. neravnovesja črevesnih mikroorganizmov kar se odrazi v napihnjenosti.
  • okužbe s patogenimi mikroorganizmi (E-coli, Salmonella, idr.),
  • razrast kandide,
  • izpostavljenosti okužbi z bakterijo Helicobacter pylori,
  • izpostavljenost sporam plesni v bivalnem okolju, idr.

Za delovanje ščitnice je ohranjanje kar se da intaktne črevesne stene bistveno, predvsem z vidika zagotavljanja optimalne absorpcijo mikrohranil iz hrane.

Črevesna stena ima pomembno vlogo na absorpcijo hranil

Sindrom prepustne črevesne stene namreč vodi v zmanjšano absorpcijo mikroelementov kot so: Mg, Se, Zn, Ca. 

Ohranjanje črevesnega ravnovesja ter obnova črevesne stene sta predmet prehranskih terapij, ki vključujejo dieto in izbrana prehranska dopolnila.

Pri dieti gre za izbiro hrane brez glutena, mlečnih izdelkov, jajc, v nekaterih primerih tudi brez nekaterih oreškov in stročnic.

Vse to pa dopolnjujejo izbrana dopolnila prehrani, ki obnavljajo črevesno steno.

POMEMBNO: Probiotiki, ki pomagajo uravnovešati črevesno mikrobioto se vedno dodajo šele, ko je črevesna stena že obnovljena.

Omenjene terapije so dolgoročno najuspešnejše če so personalizirane, še bolj pomembno pa je, da so vodene in sestavljene strokovno.

Gluten in ščitnica

Gluten sestavljajo beljakovine, prolamini in glutelini. Najdemo jih v semenih pšenice, kamor štejemo tudi kamut in piro, ter v semenih ječmena in rži. Predstavljajo 75-85% celotne beljakovinske sestave semen omenjenih žit.

Oves ne vsebuje glutena je pa velikokrat kontaminiran v industrijskih obratih, kjer so prisotna tudi žita z glutenom.

V našem prebavnem sistemu se beljakovine glutena le delno razgradijo. Večji peptidi glutena, med njimi gliadin zato uidejo presnovi v želodcu in v tankem črevesju vplivajo na nastanek črevesne prepustnosti, sprožajo odzive imunskega sistema in spremembe aktivnosti črevesnih mikroorganizmov (Weiser, 1995; Kagnoff, 2007; Vazquez-Roque in sod., 2017).

Zaradi naštetih negativnih učinkov je vnos glutena pri pacientih s HT priporočljivo omejiti, da se imunskega sistema in črevesja ne obremenjuje dodatno.

Prehrana brez glutena naj bo kar se da raznolika, z namenom preventive pred pomanjkanjem mikrohranil, ki lahko nastanejo z brezglutensko prehrano, predvsem gre za folno kislino, železo, cink in magnezij (Vici in sod., 2016).

Laktoza in laktozna intoleranca

Do 75 odstotkov pacientov s HT ima težave z laktozno intoleranco.

Prehrana brez laktoze vpliva na izboljšanje vrednosti TSH pri pacientih s HT in hipotirozo in je še posebej učinkovita pri tistih, pri katerih se zdravljenje z L-tiroksinom ne odrazi v nižanju vrednosti TSH (Asik in sod., 2014).

Goitrogeni v hrani in ščitnica

Goitrogeni so snovi, ki motijo absorpcijo joda v telesu in produkcijo ščitničnih hormonov.

Nastanejo ob presnovi hrane, kot so:

Kitajsko zelje

Kitajsko zelje

Navadno zelje

Navadno zelje

Koleraba

Koleraba

Hren

Hren

Repa

Repa

Soja

Soja

Maca

Maca

Gorčična semena

Gorčična semena

Brokoli

Brokoli

Cvetača

Cvetača

Kodrolistni ohrovt

Kodrolistni ohrovt

Brstični ohrovt

Brstični ohrovt

Znano je, da toplotna obdelava teh vrst zelenjave zniža količino goitrogenosti.

Ni pa dovolj znanstvenih študij, da bi lahko natančneje govorili o tem kolikšna količina goitrogenov vpliva na delovanje ščitnice.

Znano je le, da dolgotrajno uživanje tovrstnih živil v kombinaciji s pomanjkanjem joda v prehrani lahko sproža hipotirozo (Babiker in sod., 2020), zato je priporočeno, da pacienti s HT uživajo goitrogena živila v omejenih količinah.

Bistvena mikrohranila za delovanje ščitnice

Neuravnotežena prehrana in pomanjkanje vitaminov in mineralov so lahko vzrok ali pa posledica težav s ščitnico.

Posebej pomembni za delovanje ščitnice so:

  • jod,
  • železo,
  • selen
  • in cink.

Pogosto pa se pri pacientih s Hashimotovim tiroiditisom pojavljajo tudi pomanjkanja vitaminov: A, C, D B5, B6, B1 in mineralov: magnezij, fosfor, kalij, natrij, krom (Wang in sod., 2018).

Ustrezna prehrana, ki je usmerjena v pozornost na vnos zgoraj omenjenih mikrohranil pomaga pri nižanju simptomov bolezni. Poudarek pa je tudi na zdravju črevesne stene za optimalnost absorpcije hranil.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na vlogo nekaterih bistvenih mikrohranil za delovanje ščitnice, to so: vitamin D, magnezij, cink, železo, jod in selen.

Vitamin D

Vitamin D je znan imunomodulator.

Nizke vrednosti vitamina D so pri pacientih s HT pogoste (Mansournia in sod., 2014). Več znanstvenih študij poudarja dobre učinke dodajanja vitamina D pacientom z boleznimi ščitnice (Kim, 2017).

Človeško telo delno biosintetizira vitamin D ob izpostavljenosti sončnim žarkom, del vitamina D pa zaužijemo s prehrano.

Priporočano je 1-2krat letno preveriti vsebnost vitamina D z analizo krvi.

Na tak način boste najlažje primerno načrtovali vnos s prehrano in po potrebi tudi z dopolnili.

Viri vitamina D v hrani: Ribe (poudarek naj bo na uživanju manjših vrst divjih, negojenih rib: sardine, sardele, divji brancin, orada), ribje olje, kokošja jajca iz proste reje, sušene gobe.

Magnezij

Magnezij ima protivnetni učinek in vpliva na nižanje vnetnega markerja z imenom C-reaktivni protein (CRP) (Wang in sod., 2018), ki je pogosto povišan pri pacientih s HT.

Nizke vrednosti magnezija v krvi so povezane s povišanimi vrednostmi antiTG protiteles in hipotirozo (Wang in sod., 2018).

Viri magnezija v hrani: kakav in čokolada z več kot 60 odstotki kakava, bučna semena, mandlji, brazilski oreški, stročnice, posebno leča, čičerika, grah, banane, zelena zelenjava, idr.

Priporočen dnevni vnos magnezija za odrasle: 375mg.

NASVET: Za hitri dvig magnezija najučinkovitejšo absorpcijo dosežemo z nanosom magnezija transdermalno, in sicer tako da po koži razpršimo in vtremo magnezijev klorid v oljni raztopini. Pri tem zaobidemo prepogosto slabo absorpcijo magnezija v prebavnem traktu.

Cink

Cink je direktno vključen v sintezo ščitničnih hormonov.

Njegovo pomanjkanje sproža neoptimalno raven ščitničnih hormonov in poviša vrednosti proti-ščitničnih protiteles (Kawicka in sod., 2015).

Viri cinka v hrani: kakav in čokolada z več kot 60 odstotki kakava, bučna, konopljina, sezamova in lanena semena, mandlji, bio arašidi, proso, ajda, jagnjetina, goveje meso pašnih živali, kokošja jajca iz proste reje, stročnice, posebno leča, čičerika, fižol v zrnju, idr. Priporočen dnevni vnos cinka za odrasle: 7-10mg.

Zgornja dnevna dopustna meja cinka je 40mg. Varen vnos je lahko presežen predvsem pri pretirani uporabi prehranskih dopolnil.

Železo

Pomanjkanje železa lahko sproži hipotirozo ali obratno, pomanjkanje ščitničnih hormonov vodi v pomanjkanje železa (Dahiya in sod., 2016; Shukla in sod., 2017).

Železo je pomembno za delovanje več encimov, vključno z encimom tiroidna peroksidaza (TPO), ki katalizira prvi dve reakciji v sintezi ščitničnih hormonov.

Nizke vrednosti železa znižajo učinkovitost encima TPO in sprožajo nižjo produkcijo ščnitničnih hormonov (Shukla in sod., 2017) Železo najdemo v živilih v dneh oblikah. V živalskih virih se nahaja v hemski obliki, v rastlinskih živilih pa v nehemski obliki. Hemska oblika železa je v našem telesu bolje izkoristljiva.

Viri železa v hrani: goveje meso pašnih živali, jagnjetina, perutninsko meso živali iz proste reje, sardine, bučna semena, kakav in čokolada z več kot 60 odstotki kakava, listnata zelenjava, idr.

Priporočen dnevni vnos (PDV) železa za odraslega človeka je 14mg.

NASVET: Za optimalno absorpcijo železa iz rastlinskih virov dodamo jedem sok limone, in pazimo, da ne pijemo pijač s kofeinom ali teinom pol ure pred in pol ure po obroku v katerem smo zaužili z železom bogato hrano.

Jod in selen

Selen in jod sta direktno vezana na delovanje ščitnice.

Selenobeljakovine so vljučene v aktivacijo in deaktivacijo ščitničnih hormonov in sodelujejo pri pretvporbi T4 v T3.

Dlje časa, ko je prisotno pomanjkanje selena, večji je negativen vpliv na aktivacijo in razgradnjo ščitničnih hormonov.

Pomanjkanje enega ali obeh mikroelementov vpliva na nihanje v sintezi ščitničnih hormonov ter na povečanje oksidativnega stresa in nastanek poškodb tkiva ščitnice (Lossow in sod., 2019).

Zadostne količine joda in selena pri HT so zato pomembne.

Vendar pozor! Zares previsoke količine dnevno zaužitega joda prav tako motijo delovanje ščitnice kot prenizke.

Preveliko količino joda lahko zaužijemo predvsem z uživanjem morskih alg kot prehranskimi dodatki, posebno če so gojene na Japonskem, Filipinih, ali v Južni Koreji, ker vsebujejo visoke koncentracije joda.

Viri selena v hrani: brazilski oreški, stročnice, sardine, kokošja jajca iz proste reje, goveje meso pašnih živali, puranje in piščančje meso živali iz proste reje, sončnična semena, idr.

Priporočen dnevni odmerek selena za odraslega človeka je 55μg.

Viri joda: glavni vir je morska sol ali z jodom obogatena jedilna sol, nato sledijo: ribe, moske alge, v manjših količinah tudi drobovina pašnih živali ter mleko in mlečni izdelki.

Priporočen dnevni odmerek joda za odraslega človeka je 150μg. Zgornja dnevna dopustna meja joda za odraslega človeka pa je 600 μg.

Več informacij o jodu: https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/jod?highlight=WyJqb2QiXQ==

Vsa potrebna mikrohranila za podporo vaši ščitnici najdete v izdelku TiroKontrol®.

Jemanje TiroKintrol®-a se zelo priporoča kot podpora pri težavah s ščitnico.

TiroKontrol®

TiroKontrol®

Pakiranje: 30 tablet

Cena: 21,83 € 22,98 € Prihranek: 5 %
Preverite

Brezplačni recepti za ščitnico

Zapis vas je prepričal, pa ne veste, kako si pripraviti primerno dietno hrano.

Zbrani primeri receptov za obroke so vam bodo v pomoč.

Upoštevane so specifičnosti prehrane, ki so priporočene v pomoč pri spopadanju s to boleznijo.

Dodani so opisi učinkov sestavin obrokov in posebnosti posameznega obroka.

Priložene so tudi informacije o pomembnosti določenih vrst hrane za delovanje ščitnice.

gumb prenesi recepte

e-knjiga prehrana za ščitnico

Uporabljena literatura:

Asik, M., Gunes, F., Binnetoglu, E., Eroglu, M., Bozkurt, N. in sod. 2014. Decrease in TSH levels after lactose restriction in Hashimoto´s thyroiditis patients with lactose intolerance. Endocrine, 46(2): 279–284.

Babiker, A., Alawi, A., Al Atawi, M., Al Awan, I. 2020. The role of micronutrients in thyroid dysfunction. Sudan. J. Paediatr., 20(1): 13–19.

Dahiya, K., Verma, M., Dhankhar, R., Ghalaut, V. S. Ghalaut, P. S., in sod. 2016. Thyroid profile and iron metabolism: mutual relationship in hypothyroidism. Biomed. Res., 27 (4): 1212–1215

Ihnatowicz, P, Drywien, M., Wator, P., Wojsiat. 2020. The importance of nutritional factors and dietary management of Hashimoto´s thyroiditis. Ann. Agric. Environ. Med., 27(2): 184–193.

Kagnoff, M. F. 2007. Celiac disease: pathogenesis of a model immunogenetic disease. J. Clin. Invest.; 117: 41–49.

Kawicka, A., Regulska-Ilow, B., Regulska-Ilow, B. 2015. Metabolic disorders and nutritiona status in autoimmune thyroid disease. Postepy. Hig. Med. Dosw. (Online), 69: 80–90.

Kim, D. 2017. The role of vitamin D in thyroid disease. Int. J. Mol. Sci., 18(9): 1949.

Lossow, K., Schwerdtle, T., Kipp, A. 2019. Selenium and iodine: essential elements for the thyroid. Ernahrungs Umschau, 66(9): 175–180. Mansournia, N.,

Mansournia, M. A., Saeedi, S., Dehgan, J. 2014. The association between serum 25OHD levels and hypothyroid Hashimoto´s thyroiditis. J. Endocrinol. Invest., 37(5): 473–476.

Shukla, A., Agarwal, S., Gupta, A., Sarkar, G. 2017. Relationship between body iron status and thyroid profile in an aduls population: A hospital based study. Nat. J. Lab. Med., 6(2): BO01–BO03.

Soon, K. T., Ting, P. W. 2018. Thyroid diseases and diet control. J. Nutri. Diorders Ther., 8:1.

Vazquez-Roque, M. I., Camilleri, M., Smyrk, T., Murray, J. A., Marietta, E in sod.. 2013. A controlled trial of gluten-free diet in patients with irritable bowel syndrome-diarrhea: effects on bowel frequency and intestinal function. Gastroenterol., 144: 903–911.e3.

Vici, G., Belli, L, Biondi, M., Polzonetti, V. 2016. Gluten free diet and nutrient deficiencies: A review. Clin. Nutr., 35(6): 1236–1241.

Virili, C., Centanni, M. 2015. Does microbiota composition affect thyroid homeostasis? Endocrine, 49(3): 583–587.

Virilli, C., Centanni, M. 2015. Does microbiota composition affect thyroid homeostasis? Endocrine, 49(3): 583–587.

Wieser, H. 1995. The precipitating factor in coeliac disease. Baillieres Clin. Gastroenterol., 9: 191–207.

Wang, K., Wei, H., Zhang, W., Li, Z., Ding, Z., in sod. 2018. Severely low magnesium is associated with increased risk of positive anti-thyroglobulin antibody and hypothyroidism: A cross-sectional study. Sci. Rep., 8: 9904.

O avtorici

Asist. Dr. Urška Bukovnik

  • Specializacija iz funkcionalne medicine (opravljeni strokovni specialistični izpiti s področij: funkcionalna gastroenterologija, endokrinologija, nevrologija in kardiologija)
  • Doktorat s področja biokemije, usmeritev v biofiziko in biomedicino (Kansas State University, ZDA);
  • Magisterij iz biotehnologije (Biotehniška fakulteta, Ljubljana);
  • IOC (International Olympic Committee) diploma iz prehrane.

Urška nudi svetovanje s področij metabolne in prehranske medicine.

Več najdete na njeni spletni strani:

https://prehranazazmage.si/onas/

Urška Bukovnik

Objavljeno v kategoriji: Ščitnica