Pojdi na glavno vsebino
Ars Active je zakladnica nasvetov za vse, ki želite ohraniti zdravje, pomagati pri obolenjih in izboljšati počutje s pomočjo narave. Zato potrebujete znanje. Mi smo ga poiskali pri najbolj strokovnih, zanesljivih, verodostojnih in neodvisnih virih. Customers friend
Ars Active

Stres - zakaj se nam zgodi in kako ga lahko rešimo?

Urška Zaloker, mag. farm.


Naročite se na zdravstvene nasvete

Kliknite na gornji gumb in po e-pošti vam bomo poslali zdravstvene nasvete, intervjuje in strokovne nasvete priznanih strokovnjakov in športnikov, omogočili ugodnosti pri nakupu izdelkov Ars Pharmae, sodelovanje v nagradnih igrah, ugodnosti pri poslovnih partnerjih Ars Pharmae in brezplačno udeležbo na izobraževanjih na temo zdravega življenja in preventive.

Besedo stres v vsakdanjem življenju uporabljamo, ko smo preobremenjeni in se soočamo s kopico različnih zahtev.

Te zahteve so lahko povezane s financami, delom, razmerji in drugimi situacijami. Toda vse, kar za nas predstavlja resničen ali zaznaven izziv ali grožnjo našemu dobremu počutje, nam lahko povzroči stres.

Stres je lahko naš motivator, ki je ključen za preživetje. Takrat se v telesu vklopi mehanizem "boj ali beg", ki nam lahko pove, kdaj in kako se odzvati na nevarnost. Vendar, če se ta mehanizem sproži prepogosto, ali kadar je preveč stresov na enkrat, lahko ogrozi človekovo duševno in telesno zdravje ter postane škodljiv.

Dejstva o stresu:

  • Stres pomaga telesu pripraviti se na nevarnost.
  • Simptomi so fizični in psihični.
  • Kratkoročni stres je lahko koristen. Dolgoročni stres je povezan z različnimi zdravstvenimi težavami.
  • Na stres se lahko pripravimo z učenjem tehnik obvladovanja stresa.

Kaj je stres?

Stres je naravna obramba telesa pred plenilci in nevarnostjo. Telo preplavi s hormoni, da ga pripravi na izogibanje ali soočanje z nevarnostjo. To je znano kot mehanizem "boj ali beg".

Ko smo se soočili z izzivom, je del našega odziva fizičen. Telo aktivira vire, s katerimi nas varuje tako, da nas pripravi na boj ali čim hitrejši pobeg.

Telo proizvaja večje količine hormonov kortizola, adrenalina in noradrenalina. Ti privedejo do povečanega srčnega utripa, povečane pripravljenosti mišic, znojenja in budnosti. Vsi ti dejavniki izboljšujejo sposobnost odzivanja na nevarno ali zahtevno situacijo.

Dejavniki okolja, ki sprožijo to reakcijo, imenujemo stresorji. Stresorji so: zvok, agresivno vedenje, hitro približujoči se avto, zastrašujoči trenutke v filmih ali celo prvi zmenek. Več stresorjev, kot občutimo oziroma doživljamo, bolj močnejši je naš občutek stresa.

Kaj se dogaja v našem telesu?

Stres upočasni normalne telesne funkcije, kot so prebavni in imunski sistem. Vsa energija, vse rezerve se osredotočijo na hitro dihanje, pretok krvi, pozornost in uporabo mišic.

Telo se med stresom spreminja na naslednje načine:

  • povišata se krvni tlak in pulz,
  • dihanje je hitrejše,
  • prebavni sistem se upočasni,
  • imunska aktivnost se zmanjša,
  • mišice postanejo napete,
  • povečano stanje budnosti preprečuje, da zaspimo.

Način, kako se bomo odzvali na težko situacijo, vpliva na to, kako stres vpliva na nas in naše zdravje. Oseba, ki meni, da nima dovolj sredstev/načinov za spoprijemanje se s stresom, bo bolj verjetno imela močnejšen odziv. Odziv, ki lahko sproži ali vodi v zdravstvene težave. Različni stresorji vplivajo na vsakega posameznike na različne načine.

Nekatere izkušnje, ki se na splošno štejejo za pozitivne, lahko privedejo do stresa. Takšne izkušnje so na primer: rojstvo otroka, potovanje, selitev v lepšo hišo, napredovanje v službi.

To je zato, ker pogosto vključujejo velike spremembe, dodatne napore, nove odgovornosti in potrebo po prilagajanju. Prav tako so pot v neznano. Človek se sprašuje, če se bo vsemu temu kos.

Dolgotrajen negativni odziv na izzive lahko negativno vpliva na naše zdravje in srečo. Vendar če vemo, kako lahko na nek stresor odreagiramo, nam to pomaga zmanjšati negativne občutke in učinke stresa.

Kateri so simptomi stresa?

Fizični učinek stresa na telo lahko vključujejo:

  • potenje,
  • bolečine v hrbtu ali prsnem košu,
  • krči ali mišični krči,
  • erektilna disfunkcija in izguba libida,
  • omotičnost,
  • glavobol,
  • srčna bolezen,
  • visok krvni pritisk,
  • nižja odpornost proti boleznim,
  • bolečine v mišicah,
  • mravljinčenje,
  • težave s spanjem,
  • želodčne težave.

Zanimivost: Študija iz leta 2012 je pokazala, da lahko stresorji, ki jih doživljajo starši, kot so finančne težave ali vodenje enostarševskega gospodinjstva, pri otrocih povzročijo debelost.

Čustvene reakcije lahko vključujejo:

  • jezo,
  • anksioznost,
  • izgorelost,
  • motnje koncentracije,
  • depresijo,
  • utrujenost,
  • občutek negotovosti,
  • pozabljivost,
  • razdražljivost,
  • grizenje nohtov,
  • nemir,
  • žalost.

Vedenje, ki je povezana s prekomernim stresom, vključuje:

  • želja po določeni hrani, uživanje preveč ali premalo hrane,
  • nenadni izbruhi jeze,
  • zloraba drog in alkohola,
  • večja poraba tobaka,
  • socialni umik,
  • pogost jok,
  • težave v partnerstvu.

Pogosti vzroki za stres

Vsak izmed nas se drugače odzove na stresno situacijo. Kar za enega predstavlja stres, je lahko za nekoga drugega popolnoma ne stresno. Skoraj vse lahko povzroči stres. Pri nekaterih ljudeh lahko že razmišljajo o nečem ali o več manjših stvareh vodi v občutenje stresa.

Pogosti dogodki v življenju, ki pri nas lahko povzročijo stres, vključujejo:

  • težave v zvezi s službo ali upokojitvijo,
  • pomanjkanje časa ali denarja,
  • žalost,
  • družinske težave,
  • bolezen,
  • selitev,
  • odnosi, poroka in ločitev.

Drugi pogosto zaznani vzroki stresa so:

  • splav,
  • gost promet ali strah pred nesrečo,
  • strah pred kriminalom ali težave s sosedi,
  • nosečnost in novo starševstvo,
  • pretiran hrup, prezasedenost in onesnaževanje,
  • negotovost ali čakanje na pomemben izid/sporočilo.

Nekatere situacije vplivajo na nekatere ljudi in na druge ne. Naše pretekle izkušnje lahko vplivajo na to, kako se bomo odzvali na določeno situacijo.

Včasih ni nobenega prepoznavnega vzroka. Težave z duševnim zdravjem, kot je depresija ali akumuliran občutek frustracij in tesnobe, lahko pri nekaterih vzpodbudi večji občutek stresa.

Nekateri ljudje doživljajo stalni stres po nekem travmatičnem dogodku, kot je nesreča ali kakšna zloraba. To je znano kot post-travmatična stresna motnja.

Deset nasvetov za samopomoč

Tukaj je nekaj nasvetov, ki jih lahko uporabite za upravljanje ali preprečevanje občutka preobremenjenosti.

  1. Telesna dejavnost: študije so pokazale, da vadba lahko koristi našemu duševnemu in telesnemu stanju.
  2. Zmanjšanje uporabe alkohola, drog in kofeina: te snovi vam ne pomagajo preprečiti stresa, a jih lahko samo še poslabšajo. Zato jih je potrebno ukiniti ali zmanjšati.
  3. Prehrana: zdrava in uravnotežena prehrana z obilo sadja in zelenjave pomaga vzdrževati imunski sistem v času stresa. Slaba prehrana bo povzročila slabo zdravje in dodaten stres.
  4. Prednostne naloge: Vzemite si čas, da organizirate svoj seznam opravil, da vidite, kaj je najpomembnejše. Potem se osredotočite na to, kar ste dokončali ali dosegli tisti dan, namesto tega, kar še morate dokončati.
  5. Čas: vsak dan prihranite nekaj časa za sebe. Uporabite ga za organiziranje svojega zdravja, sprostitev in uresničevanje lastnih interesov.
  6. Dihanje in sprostitev: meditacija, masaža in joga, vse to lahko pomaga. Tehnike dihanja in sprostitve lahko uravnovesijo telesne funkcije in vam pomagajo, da se sprostite. Dihanje je tudi osrednji del meditacije.
  7. Pogovor: pogovor z družino, prijatelji, sodelavci in vašim nadrejenim o vaših mislih in skrbeh vam bo pomagal. Morda boste ugotovili, da niste "edini" s takimi težavami in razmišljanjem. Morda celo ugotovite, da obstaja preprosta rešitev, na katero niste pomislili.
  8. Zaznavanje znakov: lahko ste tako zelo zaskrbljena zaradi ene težave, ki vam povzroča stres, da ne opazite negativnih učinkov, ki jih ima stres na vaše telo. Zaznavanje simptomov, je prvi korak k ukrepanju. Ljudje, ki se zaradi dolgotrajnih delovnih ur srečujejo s stresom, bodo morda morali "narediti korak nazaj." Morda je čas za pregled lastne delovne prakse ali za pogovor z nadrejenim o zmanjšanju bremena.
  9. Najdite tisto, kar vas sprošča: večina ljudi ima nekaj, kar jim pomaga, da se sprostijo, na primer branje knjige, sprehodi, poslušanje glasbe ali preživljanje časa s prijatelji ali hišnim ljubljenčkom. Petje v zboru ali telesna aktivnost pomaga nekaterim drugim.
  10. Zaščita telesa z antioksidanti: ko smo pod stresom, naše telo proizvede veliko prostih radikalov, ki so škodljivi za naše telo. Daljše obdobje stresa privede do zelo velikih količin prostih radikalov, ki jim naše telo ni kos. Zato smo utrujeni, brez energije in volje. Pomagamo si lahko z izdelkom Enduranza, ki vsebuje izvleček iz slovenske bele jelke, Abigenol. Abigenol je močan naraven antioksidant, ki nevtralizira uničujoče proste radikale ter nam povrne energijo, zmanjša utrujenost in preventivno pomaga zmanjšati verjetnost za nastanek bolezni kot posledice stresa. Enduranza resnično deluje! Prepričajte se sami.

vir: medical news today

Vprašajte strokovnjaka

Brezplačno strokovno svetovanje

080 87 66

Pokličete nas lahko od pon. do pet., od 9. do 16. ure.

Pišite nam

Zdaj je primeren čas.

 


Objavljeno v kategoriji: Izčrpanost in šport

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...