Več tisoč let smo potrebovali, da smo svoje telo spravili v pokončen položaj in se nastavili na hojo po dveh nogah. Nekaj desetletij smo potrebovali, da smo se spravili pretežno v sedečega. 

Udobje ima svojo ceno: več kot 80 odstotkov nas bo v sedmo desetletje življenja stopilo s kronično vensko boleznijo, po domače s krčnimi žilami.

Preden so naše ceste zavzeli avtomobili in dnevne sobe televizorji, smo v povprečju naredili 16 tisoč korakov na dan. Danes jih naredimo dva tisoč. Hoja je preventiva krčnih žil, ki po 70. letu starosti niso več prevladujoče žensko obolenje. 

Debelost, sedeč način življenja in družinska obremenjenost povzročijo, da vezivno tkivo in venske zaklopke oslabijo tudi pri moških. Trajna rešitev kronične venske bolezni je kirurški poseg. 

Pri malo invazivnih operacijah bolnik pa domov praviloma odide še isti dan. Kako jih izvajajo in zakaj je zdravljenje kronične venske bolezni pomembno, smo se pogovarjali z prim. mag. Andrejem Šikovcem, specialistom kirurgom iz specialistične ambulante Avelana.

Bolečina v nogi

Ali je zgodnje zdravljenje KVB pomembno in če da, zakaj?

Kronična bolezen ven je, kot že samo ime pove, kronično obolenje, ki postopno napreduje. Sprva so prisotne le določene težave, kasneje se pojavijo razširjene kapilare ali metličaste vene. Razširjene nad nivo kože segajoče in tipe krčne žile so že resen znak, da je potrebno ukrepati. 

Če ne ukrepamo se lahko pojavijo zapleti: vnetje in strdki v povrhnjih venah (tromboflebitis), otekanje, porjavelost kože, kožno vnetje, krvavitve iz ven in v končni fazi golenska razjeda. Vsekakor je potrebno, da pričnemo zdraviti preden se pojavijo zapleti.

Ali je na dolgi rok zdravljenje kronične venske bolezni z zdravili sploh smiselno (stranski učinki)? Zakaj ne takoj kirurški poseg? KVB ni reverzibilna bolezen in se stanje slabša…

Z zdravili za enkrat KVB ne moremo pozdraviti. Zdravila le lajšajo težave, ki so posledica KVB. Te težave so: občutek oteklih in težkih nog, otekanje, bolečine, krči in nemirne noge. 

Trajno in znatno izboljšanje KVB lahko dosežemo le tako, da obolele vene odstranimo. Res je, da gre pri KVB za okvaro venske stene, vendar s posegom, za daljši čas normaliziramo venski obtok.

Kaj so bistvene prednosti kirurškega zdravljenja? Za katere bolnike je primerno?

Danes je kirurško zdravljenje naredilo velik korak naprej. In klasičnih operacij v bolnišnicah skorajda ne delamo več. Kirurgija ven je postala minimalno invazivna. 

S tem je postalo zdravljenje KVB bolj prijetno in vedno več bolnikov se odloča za poseg zgodaj. Cilj zdravljenja je odstranitev razširjenih in slabo delujočih ven iz obtoka. 

Primerno je za vse bolnike, ki imajo razširjene vene, ki se kažejo kot krčne žile, ki so tipne nad nivojem kože.

Ali je kirurško zdravljenje primerno tudi v kasnejših stadijih kronične venske bolezni?

Seveda kirurško zdravljenje je možno in primerno v vseh stadijih bolezni ven.

Kako izvajate endovensko lasersko zaporo spodnjih okončin ter prednosti/slabosti posega?

Poseg izvajamo ambulantno v posebni za poseg prilagojeni operacijski sobi. Po posegu bolnik takoj odkoraka na kratek sprehod. Posebne vrste omrtvičenje kože omogoči, da je poseg neboleč in celo prijeten. 

Praktično ni zarez s skalpelom, le zbadanje z iglo preko katere v žilo uvedemo laser, ki veno od znotraj zapre, kot bi veno zavarili. Telo zaprto veno v nekaj mesecih razgradi, da je niti z ultrazvokom ne vidimo več.

Kako izvajate radiofrekvenčno zaporo ven spodnjih okončin ter prednosti/slabosti posega?

Glede občutkov bolnika med in po samem posegu ni razlik. Ravno tako je poseg v lokalni anesteziji in postopek je za bolnika enak. Razlika je le v vrsti energije, ki zapre veno.

Kaj je sklerozacija? Kako tehnično poteka in kakšna je razlika med običajno in ultrazvočno?

Sklerozacija vbrizgavanje v veno kemične snovi, ki poškoduje notranjo plast vene, ki se zaradi tega zlepi. Kri po veni več ne teče in zato se preko kože ne vidi kot modrikasta lisa. S časom to veno telo razgradi in popolnoma zgine. 

Največja slabost sklerozacije je, da se lahko tudi eno leto na mestu kjer je bila vena vidi rjava proga oziroma lisa.
Ultrazvočno vodena sklerozacija s peno se je uveljavila v zadnjih 15 letih in omogoča, da zapremo večje vene, ki se sicer na površini ne vidijo.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc