Vodič za izgorelost

Izgorelost je stanje hude psihične in fizične utrujenosti, ki lahko ubije veselje do dela, druženja in celo družinskega življenja.

Pojavi se zaradi dolgotrajnejše izpostavljenosti stresnim situacijam, kot so:

• dolgotrajna skrb za bolnega družinskega člana,
• dolgotrajen delovnik, 
• rutinske, monotone, neprijetne in zahtevne obveznosti, ki jim ni videti konca,
• nenehna visoka pričakovanja (športna, akademska, službena),
• vznemirjujoče novice.

Izgorelosti ni enostavno prepoznati.

Po tem zapisu jo boste nedvomno lažje. Bogatejši boste tudi za spoznanje, kako lahko pomagate sebi, bližnjim ali svojim prijateljem.

Izgorelost se prikrade

Dovzetnost posameznika za izgorevanje se razlikuje. Nekateri podležejo določenim dejavnikom hitro, drugi sploh ne. Vzrok tiči v osebnostnih lastnostih. Posebej problematičen je perfekcionizem. Občutek, da ni nič dovolj dobro.

Sledita pesimističen pogled nase in na svet ter nagnjenje, da morate vse izpeljati sami.

Ujeti v začaran krog hkrati pogosto pozabijo na lastne potrebe in se začnejo zapirati vase.

Več kot 50% Slovencem

preti izgorelost.

Nihče ni imun

Znan je primer nemškega skakalca Svena Hannawalda, prvega, ki je zmagal na vseh štirih tekmah prestižne novoletne skakalne turneje. 

Svoj križev pot je opisal v odmevni knjigi.

Razkril je, kako je živel za skoke in tekmovalni uspeh, dokler se ni pojavila nenehna utrujenost, ki je ni imel več pod nadzorom.

Ta se je še poglobila potem, ko mu ni znal nihče pomagati oziroma so vsi ugotavljali, da naj bi bil zdrav kot dren. Znašel se je na točki, ko ni več vedel, kdo pravzaprav je.

Niti, ali bo sploh še kdaj zaživel normalno.

Hkrati se je začel umikati in zapirati vase.

Dobra plat zgodbe je, da se je uspešno izvil iz primeža.

Znaki izgorelosti?

Najpogosteje izgorelost povezujemo s službenimi obveznostmi in pritiski. Ni pa nujno. 

Sven Hannawald denimo še zdaleč ni edini športnik, ki se spopada z njo.

Poznamo tudi starševsko izgorelost.

Pri prepoznavanju vam lahko pomagajo naslednji občutki.

1. Delo ne veseli več

Pogosto prvo znamenje izgorelost je izguba veselja do dela. Prizadeti ne čutijo nobenega izziva, zgolj breme, niti jim rezultati truda ne prinašajo zadovoljstva

2. Ne trudim se več

Pomanjkanje veselja se pogosto kaže v apatičnem odnosu do nalog.

"Prizadeti se odločijo opravljati naloge po liniji najmanjšega odpora, brez pretirane zavzetosti.

Pogosto so med izgorelimi taki, ki se jih je držal sloves ambicioznih, zato je razlika v odnosu očitna.

3. Rezultati dela trpijo

Nobeno presenečenje ni, da pomanjkanje veselja in sprememba v odnosu do dela vplivata na rezultate.

Izgorelim je enostavno vseeno. Opravljenega dela ne preverjajo, zamujajo roke in razmišljajo o vikendih.

4. Totalna izčrpanost

Utrujenost in izčrpanost sta pogosti znamenji izgorelosti.

Ne zgolj občutek fizične utrujenosti in pomanjkanje volje za telesno vadbo, temveč tudi psihična utrujenost, odsotnost volje za kakršnokoli aktivnost.

5. Bolezenski znaki

Prisotnost bolezenskih znakov se pri posameznikih razlikuje. Nekaterih niti ne prizadenejo. Se pa lahko pojavijo:

• nespečnost,
• bolečina v prsih,
• glavobol,
• poslabšanje bolezni,
• omotičnost,
• težave s prebavo,
• plitko dihanje.

Stopnjevanje izgorelosti

1. stopnja

2. stopnja

Za drugo stopnjo je značilen občutek ujetosti.

Utrujenost se stopnjuje v izčrpanost.

Simptomi postajajo še izrazitejši.

Pridružijo se jim še novi:

• odpor do dela,
• občutek krivde,
• jeza in želja po umiku.
• težave s spominom in koncentracijo.
• menjava empatije s cinizmom,
• čustveni izbruhi,
• odtujevanje,
• lahko tudi grobost.

3. stopnja

Na tretji stopnji se vsi simptomi še okrepijo.

Pojavljajo se:

• močne tesnobe in strahovi,
• nespečnost,
• bes,
• sram,
• omedlevanje,
• hudi glavoboli,
• izbruhi joka.
• Prekinemo stike z ljudmi.

Težave s spominom se še povečajo. Nihamo med obsesivnim delom in izčrpanim mirovanjem.

4. stopnja

Sledi adrenalni zlom. Izgorelost.

To je popoln fizični in psihični zlom, ki pogosto zahteva hospitalizacijo.

Stanje adrenalnega zloma traja od nekaj tednov do nekaj mesecev.

Okrevanje pa povprečno 2-4 leta. Nekateri nikoli dokončno ne okrevajo.

Kako preprečiti izgorelost

Preobremenitvam in stresu se v življenju ne da povsem izogniti. Lahko pa ste pozorni na opozorilne znake in se prilagodite.

Naslednji ukrepi vam bodo zagotovo pomagali, ne glede na vrstni red, ki ga boste izbrali.

1. Privoščite si totalen odklop v družinskem krogu ali s prijatelji. Najbolje v obliki počitnic.  
2. Ne iščite ravnovesja med delom in prostim časom, ampak harmonijo. Če vas delo duši, je tudi nekaj ur preveč, kaj šele osem ur ali ves dan. Nikjer ne piše, da v delu ne smete uživati.
3. Spoznajte svoje omejitve. Nalijte si čistega vina in se zavedajte, kje je vaša točka zloma. Pravočasna reakcija bo zlata vredna. Pa naj bo to prost dan, obisk hribov, kolesarjenje, ali pa zabavanje s prijatelji. Čas, zapravljen z užitkom, ni zapravljen čas. - John Lennon.
4. Delajte, kar vas veseli. Skušajte delegirati vam neprijetno obveznost sodelavcu, partnerju, sorodniku. Ne morete vsega storiti sami. Niti nismo vsi rojeni za vse. Kar ne paše vam, lahko nekoga drugega veseli. In obratno.
5. Načrtujte prosti čas in se ga držite. Brezkompromisno. 
6. Potujte in čim večkrat spreminjajte okolje. Izogibajte se monotonosti.
7. Poiščite svoj hobi ali strast. Nekateri sestavljajo puzzle, drugi rišejo, tretji osvajajo hribe, četrti fotografirajo. Možnosti je veliko.
8. Privoščite si popoldanski spanec. Dvajset minut z zaprtimi očmi vam bo koristilo bolj kot še ena skodelica kave.
9. Rekreirajte se. Tek dela čudeže. Če vam ni pri srcu, kolesarite, osvajajte slovenske griče in hribe ali se odpravite na daljše sprehode. Telesna dejavnost blagodejno vpliva na samopodobo in dviguje razpoloženje.

Če nič od naštetega ne deluje, je smiselno obiskati zdravnika, ki bo v skladu s simptomi predlagal medicinske preiskave.

Z njimi bo preveril, ali so morda težave celo telesnega izvora.

V primeru ugotovitve, da je v ozadju psihološki izvor, vas bo napotil k psihoterapevtu.

Kaj pa energija?

Zaradi stresa nastaja v telesu množica zelo škodljivih snovi (prostih radikalov), ki močno prispevajo k utrujenosti saj preprečujejo nastanek energije v celicah. Smiselno jih je nevtralizirati s snovmi, ki olajšajo proizvodnjo energije v celicah.

Mednje sodi Abigenol.

Abigenol je vir polifenolov iz lubja kočevske jelke.

Zaužijete ga lahko v Enduranzi.

Bioaktivne sestavine v Enduranzi ščitijo celice pred oksidativnim stresom in omogočajo nemoteno nastajanje ATP. 

Od kod nam energija?

Energijo pridobivamo v osnovi iz treh glavnih skupin hranil:

• ogljikovih hidratov,
• maščob
• in beljakovin.

Hranila se presnovijo in končni rezultat je nastanek energije v celicah.

Celica je sestavljena iz več organelov. Za pridobivanje energije so  odgovorni mitohondriji. Zato jim rečemo tudi celične energijske centrale.

Energija nastaja v obliki ATP molekul (adenozin trifosfat). [glej video]

Kadar je telo preobremenjeno, v stresu ali celo zastrupljeno (toksicirano), prihaja do oksidativnega stresa.

Ta slabo vpliva na mitohondrije in ovira nastajanje ATP. Posledično pridobimo manj energije. In na koncu nam jo zmanjka.

Potrebno je omogočiti našim energijskim centralam - mitohondrijem, da nemoteno proizvajajo energijo.

To lahko naredimo z Enduranzo.

Enduranza je po mnenju obiskovalcev lekarn že tretje leto zapored št. 1 za utrujenost in izčrpanost*. Je močna v borbi proti stresu in  je super zaščita pred izgorelostjo.

Zadostuje že 1 tableta na dan (po jedi). Bolj dosledno je jemanje, boljši je učinek.

Na voljo je na naši spletni strani  ali pa v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Vitamin C in železo prispevata k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Vitamin E, C ter selen in cink imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Železo prispeva k sproščanju energije pri presnovi. Tiamin (vitamin B1) prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju. *QUDAL 2020/2021

Viri

https://old.delo.si/sport/zimski-sporti/hannawald-poletel-v-visave-in-pristal-v-peklu.html