Apatija: Kako jo obvladaš?

Apatija je psihološko stanje, ki ga označuje pomanjkanje čustev, motivacije ali zanimanja. Gre za ravnodušnost ali brezbrižnost do okolice in dogodkov. Sodi med najpogostejše simptome pri motnjah razpoloženja.

V nadaljevanju preberite, od kod izvira apatija in kako jo lahko pomagate sami.

Kaj je apatija?

Apatija se pojavi, ko ni motivacije, zanimanja in čustvenega odziva.

Zelo verjetno vas ne zanimajo niti dejavnosti, ki so vas nekoč veselili, niti nove izzive. Lahko postajate precej pasivni, brezbrižni in z malo energije za kar koli.

Apatijo lahko spremljajo tudi telesni simptomi, kot so glavoboli, prebavne motnje ali težave pri dihanju brez jasnega vzroka.

Apatija: simptomi

1. Pomanjkanje motivacije in energije
   Izguba motivacije in pogona za stvari, ki so vas nekoč zanimale ali veselile. Počutite se utrujeni in brez energije kljub počitku.
2. Zmanjšano zanimanje za hobije/aktivnosti
   Stvari, v katerih ste uživali, vas ne zanimajo več. Opuščate stare hobije in interese.
3. Socialna izolacija
   Umikate se od prijateljev, družine in socialnih dogodkov. Zmanjšuje se navdušenje nad družabnimi aktivnostmi.
4. Čustvena otopelost
   Postajate čustveno odtujeni in otopeli. Ne čutite več intenzivnih čustev, ne pozitivnih niti negativnih.
5. Zanemarjanje higiene/videza
   Izgubljate zanimanje za ustrezno higieno in videz.
6. Težave s koncentracijo/pozornostjo
   Apatija vpliva na kognitivne sposobnosti, težave imate z osredotočanjem in vztrajanjem pri opravilih.
7. Negativizem
   Pretiran negativizem, cinizem in občutek brezciljnosti ali brez vrednosti življenja so lahko znaki globoke apatije.

Kaj povzroča apatijo?

Apatija je posledica čustvene otopelosti in pomanjkanja notranje motivacije. Po podatkih 36 študij iz leta 2015 naj bi bilo med odraslimi kar 19 % ljudi apatičnih.

Tveganje za razvoj apatije povečuje dolgotrajna izpostavljenost stresu. Obstaja pa še nekaj drugih dejavnikov, ki lahko pomembno vplivajo na razvoj apatije.

Tveganja za razvoj apatije

1. Slaba samopodoba
   Spopadate se z občutki brezupa, ničvrednosti ali nesposobnosti; bodite pozorni na spremembe v svojem razpoloženju in vedenju.
2. Tragičen ali travmatičen dogodek
   Doživeli ste travmatičen dogodek, kot je izguba ljubljene osebe, finančne težave, odpuščanje, ločitev ali neuspeh v šoli, počutite se izgubljeni, žalostni, prestrašeni ali osamljeni.
3. Težave pri prilagajanju na nove okoliščine
   Nedavno ste doživeli spremembo, na primer zamenjavo službe ali šole, razhod ali prepir s prijateljem.
4. Občutek preobremenjenosti ali izgorelosti
   Čutite, da vaše delo v šoli, službi ali doma ni priznano ali nagrajeno, zato se počutite, izčrpani ali neizpolnjeni, lahko se začnete zapirati.
5. Občutek zataknjenosti
   Počutite se, da v službi ali v določenih odnosih ne morete spremeniti svoje situacije, zato obupujete.

Apatija ali depresija

Apatija ni depresija, vseeno pa to ni "normalno stanje" in dolgotrajno apatijo je treba zdraviti. Glavne razlike med apatijo in depresijo so:

Kako premagati apatijo

Pri začetnih ali blažjih stopnjah apatije si lahko pomagate sami. Pomembno je, da simptome jemljete resno in ukrepate, preden se stanje preveč poglobi. Obstajajo metode, ki so lahko v pomoč pri preprečevanju apatije:

1. Telesna aktivnost
   Redna zmerna vadba lahko sprosti endorfine, ki izboljšajo razpoloženje in motivacijo. Že kratek sprehod na svežem zraku lahko pomaga.
2. Socializacija
   Kljub občutku umika poskusite ohraniti stike s prijatelji, družino. Druženje lahko zmanjša občutek izolacije.
3. Vzpostavitev rutine
   Z vzpostavljanjem majhnih, dosegljivih ciljev in dnevne strukture lahko obdržite občutek smisla in napredka.
4. Zdrava prehrana
   Uživanje zdrave, uravnotežene prehrane zagotavlja telesu gorivo za boljše počutje.
5. Sproščanje
   Tehnike za zmanjšanje stresa, kot so meditacija, joga ali dihanje, lahko pomagajo umiriti um.
6. Zabavne aktivnosti
   Ustvarjanje, ukvarjanje s hobijem … – katera koli aktivnost, ki vas razveseljuje, lahko prežene apatijo.
7. Pozitivne misli

Ob vseh metodah je pomembno, da ohranite pozitivno naravnanost. To bo pripomoglo k vzpostavitvi psihičnega in čustvenega ravnovesja. Zanj je izjemnega pomena tudi serotonin, hormon sreče.

Pozitiven vpliv na serotonin ima Affron®, izvleček iz žafrana.V študijah je pokazal svojo moč že pri 28 mg.

Ravno toliko ga vsebuje kapsula Ars Lyre®.

Ob doslednem uživanju Ars Lyre® boste prve spremembe občutili že po 14–30 dneh.

• Pozitivno boste razpoloženi.
• Pomirjeni boste.
• Lažje boste premagovali apatičnost.
• Lažje boste spali in bolje počivali.
• Ars Lyra nima stranskih učinkov in ne povzroča odvisnosti.