Uvod

Verjetno ne bi pristale na začetku tega zapisa, če se ne bi zavedale, kako zahtevna je avtoimuna bolezen Hashimotov tiroiditis (HT) do vašega telesa in počutja.

In hkrati slutile, da lahko premišljena prehrana pomembno prispeva k splošnemu dobremu počutju in ravnovesju telesa.

Raznovrstna hrana ob listu za napisom Hashimoto

Prav ste razmišljale.

Še več – v tem zapisu boste našle koristne informacije za boljše razumevanje prehranskih dejavnikov, povezanih z delovanjem ščitnice.

Mimogrede, naj mi moški ne zamerijo rabe ženskega spola, saj težave s ščitnico pogosteje prizadenejo ženske.

Brez truda seveda ne bo šlo.

Prehrana naj bo kar se da raznolika, kakovostna, po možnosti ekološko pridelana ter usmerjena v podporo normalnemu delovanju prebavil in optimalni absorpciji hranil.

Do konca zapisa boste razumele, kaj to pomeni v praksi.

Če boste s pomočjo napisanega naredile pomemben korak k bolj zavestnim prehranskim odločitvam, bo namen dosežen.

Knjiga hashimotov tiroiditis Izbrani recepti

Črevesje in ščitnica

Raziskave proučujejo povezave med sestavo črevesne mikrobiote in delovanjem imunskega sistema.

Nihanje ščitničnih hormonov lahko sovpada s spremembami v sestavi črevesne mikrobiote.

Pri osebah s Hashimotovim tiroiditisom se pogosteje opažajo prebavne težave, kot so napihnjenost in občutek nelagodja.

Razvoj črevesne bakterijske razrasti

Za delovanje organizma je ohranjanje uravnotežene črevesne mikrobiote pomembno, tudi z vidika absorpcije mikrohranil iz hrane.

Grafika črevesne stene

Uravnotežena prehrana lahko prispeva k optimalni preskrbljenosti z mikrohranili, kot so:

  • magnezij
  • selen
  • cink
  • kalcij

Selen prispeva k normalnemu delovanju ščitnice.
Cink ima vlogo pri presnovi hranil in delovanju imunskega sistema.

Prehranski pristopi, ki vključujejo prilagoditev izbire živil ter po potrebi uporabo prehranskih dopolnil, so lahko del celostne prehranske podpore.

Pri dieti gre za individualno izbiro hrane (npr. brez glutena ali določenih drugih živil), skladno s strokovnim svetovanjem.

POMEMBNO: Uporaba prehranskih dopolnil naj bo premišljena in po posvetu s strokovnjakom.

Omenjeni pristopi so dolgoročno najučinkovitejši, kadar so personalizirani in strokovno vodeni

Gluten in ščitnica

Raziskave proučujejo vpliv glutena na prebavila in imunski odziv pri občutljivih posameznikih.

Pri osebah s Hashimotovim tiroiditisom se odločitev za omejitev glutena pogosto sprejema individualno, na podlagi počutja in strokovnega posveta.

Prehrana brez glutena naj bo raznolika, da se prepreči pomanjkanje mikrohranil, kot so folna kislina, železo, cink in magnezij.

Kitajsko zelje
Kitajsko zelje
Sladko zelje
Sladko zelje
Koleraba
Koleraba
Hren
Hren
Repa
Repa
Soja
Soja
Maca
Maca
Gorčična semena
Gorčična semena
Brokoli
Brokoli
Cvetača
Cvetača
Kodrlistni ohrovt
Kodrlistni ohrovt
Brstični ohrovt
Brstični ohrovt

Bistvena mikrohranila za delovanje ščitnice

Uravnotežena prehrana je pomembna za normalno delovanje organizma. Posebej pomembni so:

  • jod
  • železo
  • selen
  • cink

Selen prispeva k normalnemu delovanju ščitnice.
Jod prispeva k normalnemu nastajanju ščitničnih hormonov in normalnemu delovanju ščitnice.
Železo prispeva k normalnemu prenosu kisika v telesu.
Cink prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema.

Ustrezna prehrana, usmerjena v zadosten vnos teh mikrohranil, podpira normalno delovanje organizma.

Vitamin D

Vitamin D prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema in ima vlogo pri delitvi celic.

Pri določenih posameznikih se lahko pojavi nižja raven vitamina D, zato je smiselno spremljanje po posvetu z zdravnikom

Magnezij

Magnezij prispeva k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter ima vlogo pri presnovi energije.

Priporočen dnevni vnos za odrasle: 375 mg.

Cink

Cink prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom in ima vlogo pri presnovi makrohranil.

Priporočen dnevni vnos: 7–10 mg.
Zgornja dopustna meja: 40 mg. Presežena je lahko predvsem pri pretirani uporabi prehranskih dopolnil.

Železo

Železo prispeva k normalnemu nastajanju rdečih krvničk in hemoglobina ter k zmanjševanju utrujenosti.

Priporočen dnevni vnos: 14 mg.

Jod in selen

Selen prispeva k normalnemu delovanju ščitnice.
Jod prispeva k normalnemu nastajanju ščitničnih hormonov.

Pomembno je zagotoviti ustrezen, ne pretiran vnos.

Priporočen dnevni vnos:

  • jod: 150 μg
  • selen: 55 μg

Omega-3

Omega-3 maščobne kisline (EPA in DHA) prispevajo k normalnemu delovanju srca (koristni učinek se doseže z dnevnim vnosom 250 mg EPA in DHA).

Ker telo omega-3 ne more proizvesti samo, jih je treba zagotoviti s prehrano ali po potrebi s prehranskimi dopolnili.

Pri izbiri dopolnila bodite pozorni na kakovost in čistost vira.

Pred uporabo prehranskih dopolnil, zlasti ob sočasnem jemanju zdravil, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Brezplačni recepti za ščitnico

Zbrani primeri receptov vam pomagajo oblikovati uravnotežene obroke z ustreznim vnosom pomembnih hranil.

Upoštevane so splošne prehranske smernice za podporo normalnemu delovanju ščitnice.

Dodani so opisi hranilne vrednosti sestavin in njihov pomen v uravnoteženi prehrani.

Knjiga hashimotov tiroiditis Izbrani recepti

Prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznoliko prehrano ter zdrav način življenja.

Uporabljena literatura:

Asik, M., Gunes, F., Binnetoglu, E., Eroglu, M., Bozkurt, N. in sod. 2014. Decrease in TSH levels after lactose restriction in Hashimoto´s thyroiditis patients with lactose intolerance. Endocrine, 46(2): 279–284.Babiker, A., Alawi, A., Al Atawi, M., Al Awan, I. 2020. The role of micronutrients in thyroid dysfunction. Sudan. J. Paediatr., 20(1): 13–19.Dahiya, K., Verma, M., Dhankhar, R., Ghalaut, V. S. Ghalaut, P. S., in sod. 2016. Thyroid profile and iron metabolism: mutual relationship in hypothyroidism. Biomed. Res., 27 (4): 1212–1215Ihnatowicz, P, Drywien, M., Wator, P., Wojsiat. 2020. The importance of nutritional factors and dietary management of Hashimoto´s thyroiditis. Ann. Agric. Environ. Med., 27(2): 184–193.Kagnoff, M. F. 2007. Celiac disease: pathogenesis of a model immunogenetic disease. J. Clin. Invest.; 117: 41–49.Kawicka, A., Regulska-Ilow, B., Regulska-Ilow, B. 2015. Metabolic disorders and nutritiona status in autoimmune thyroid disease. Postepy. Hig. Med. Dosw. (Online), 69: 80–90.Kim, D. 2017. The role of vitamin D in thyroid disease. Int. J. Mol. Sci., 18(9): 1949.Lossow, K., Schwerdtle, T., Kipp, A. 2019. Selenium and iodine: essential elements for the thyroid. Ernahrungs Umschau, 66(9): 175–180. Mansournia, N.,Mansournia, M. A., Saeedi, S., Dehgan, J. 2014. The association between serum 25OHD levels and hypothyroid Hashimoto´s thyroiditis. J. Endocrinol. Invest., 37(5): 473–476.Shukla, A., Agarwal, S., Gupta, A., Sarkar, G. 2017. Relationship between body iron status and thyroid profile in an aduls population: A hospital based study. Nat. J. Lab. Med., 6(2): BO01–BO03.Soon, K. T., Ting, P. W. 2018. Thyroid diseases and diet control. J. Nutri. Diorders Ther., 8:1.Vazquez-Roque, M. I., Camilleri, M., Smyrk, T., Murray, J. A., Marietta, E in sod.. 2013. A controlled trial of gluten-free diet in patients with irritable bowel syndrome-diarrhea: effects on bowel frequency and intestinal function. Gastroenterol., 144: 903–911.e3.Vici, G., Belli, L, Biondi, M., Polzonetti, V. 2016. Gluten free diet and nutrient deficiencies: A review. Clin. Nutr., 35(6): 1236–1241.Virili, C., Centanni, M. 2015. Does microbiota composition affect thyroid homeostasis? Endocrine, 49(3): 583–587.Virilli, C., Centanni, M. 2015. Does microbiota composition affect thyroid homeostasis? Endocrine, 49(3): 583–587.Wieser, H. 1995. The precipitating factor in coeliac disease. Baillieres Clin. Gastroenterol., 9: 191–207.Wang, K., Wei, H., Zhang, W., Li, Z., Ding, Z., in sod. 2018. Severely low magnesium is associated with increased risk of positive anti-thyroglobulin antibody and hypothyroidism: A cross-sectional study. Sci. Rep., 8: 9904.

O avtorici

Asist. Dr. Urška Bukovnik

  • Specializacija iz funkcionalne medicine (opravljeni strokovni specialistični izpiti s področij: funkcionalna gastroenterologija, endokrinologija, nevrologija in kardiologija)
  • Doktorat s področja biokemije, usmeritev v biofiziko in biomedicino (Kansas State University, ZDA);
  • Magisterij iz biotehnologije (Biotehniška fakulteta, Ljubljana);
  • IOC (International Olympic Committee) diploma iz prehrane.

Urška nudi svetovanje s področij metabolne in prehranske medicine. Več najdete na njeni spletni strani:https://prehranazazmage.si/onas/

Asist. Dr. Urška Bukovnik