Dieta za Hashimotov tiroiditis

Uvod

Verjetno ne bi pristale na začetku tega zapisa, če se ne bi zavedale, kako zahtevna je avtoimuna bolezen Hashimotov tiroiditis (HT) do vašega telesa in počutja. 

In hkrati slutile, da lahko premišljena prehrana pomaga do boljšega počutja.

Prav ste razmišljale.

Še več, v tem zapisu boste zagotovo našle upanje za nadležne simptome, ki spremljajo vaše težave s ščitnico.

Mimogrede, naj mi moški ne zamerijo rabe ženskega spola, ampak težave s ščitnico v večini prizadenejo ženske.

Brez truda seveda ne bo šlo.

Prehrana mora biti kar se da raznolika, ekološko pridelana, osredotočena na kontrolo vnetnih procesov in usmerjena v ohranjanje optimalnega delovanja prebavil, z namenom zagotavljanja dobre absorpcije zaužitih hranil.

Do konca zapisa boste razumele, kaj to pomeni v praksi.

Če se boste s pomočjo napisanega iztrgali krempljem in začaranemu krogu nagajivega metulja (ščitnica spominja nanj), potem bo namen dosežen.

NAROČI

Črevesje in ščitnica

Pogosta vzroka za težave s ščitnico sta spremenjena črevesna mikrobiota in/ali sindrom prepustne črevesne stene (angleški izraz: Leaky Gut).

Nihanje ščitničnih hormonov negativno vpliva na sestavo črevesne mikrobiote (mikroflore).

Zato je pri pacientih s Hashimotovim tiroiditisom zaznana večja verjetnost razvoja črevesne bakterijske razrasti, ki sproža napihnjenost in lahko vodi do vnetnih procesov v črevesju in sindroma prepustne črevesne stene. 

(Virilli in Centanni, 2014)

Med najpogostejše vzroke za razvoj sindroma prepustne črevesne stene sodijo:

• hrana, bogata s sintetičnimi hormoni in antibiotiki (primer: mleko intenzivne reje živali in mlečni izdelki, gojene ribe idr...),
• terapije z antibiotiki,
• herbicidi, fungicidi v hrani,
• dolgotrajna neuravnava črevesne mikrobiote in razrast bakterij, ki izločajo toksine, ki poškodujejo celice črevesne stene; to se odraža kot intoleranca na hrano ali kot napihnjenost in napenjanje,
• okužbe s patogenimi mikroorganizmi (E-coli, Salmonella ...),
• razrast kandide (glivice),
• izpostavljenosti okužbi z bakterijo Helicobacter pylori,
• izpostavljenost sporam plesni v bivalnem okolju...

Za delovanje ščitnice je ohranjanje kar se da intaktne črevesne stene bistveno, predvsem z vidika zagotavljanja optimalne absorpcije mikrohranil iz hrane.

Sindrom prepustne črevesne stene namreč vodi v zmanjšano absorpcijo mikroelementov, kot so 

• magnezij, 
• selen, 
• cink, 
• kalcij. 

Selen in cink sta glavna elementa za nastajanje ščitničnih hormonov.

Ohranjanje črevesnega ravnovesja ter obnova črevesne stene sta predmet prehranskih terapij, ki vključujejo dieto in izbrana prehranska dopolnila.

Pri dieti gre za izbiro hrane brez glutena, mlečnih izdelkov, jajc, v nekaterih primerih tudi brez nekaterih oreškov in stročnic. Vse to pa dopolnjujejo izbrana dopolnila prehrani, ki omogočijo obnavljanje črevesne stene.

POMEMBNO: Probiotiki, ki pomagajo uravnavati črevesno mikrobioto, se vedno dodajo šele, ko je črevesna stena že obnovljena.

Omenjene terapije so dolgoročno najuspešnejše, če so personalizirane, še bolj pomembno pa je, da so vodene in sestavljene strokovno.

Gluten in ščitnica

Gluten sestavljajo beljakovine, prolamini in glutelini. 

Najdemo jih v semenih pšenice, kamor štejemo tudi kamut in piro, ter v semenih ječmena in rži. 

Predstavljajo 75-85 % celotne beljakovinske sestave semen omenjenih žit.

Oves ne vsebuje glutena, je pa velikokrat kontaminiran v industrijskih obratih, kjer so prisotna tudi žita z glutenom.

V našem prebavnem sistemu se beljakovine glutena le delno razgradijo. Večji peptidi glutena, med njimi gliadin zato uidejo presnovi v želodcu in v tankem črevesju vplivajo na nastanek črevesne prepustnosti, sprožajo odzive imunskega sistema in spremembe aktivnosti črevesnih mikroorganizmov v črevesni mikrobioti (Weiser, 1995; Kagnoff, 2007; Vazquez-Roque in sod., 2017).

Zaradi naštetih negativnih učinkov je vnos glutena pri pacientih s Hashimotovim tiroiditisom priporočljivo omejiti ali popolnoma opustiti, da se imunskega sistema in črevesja ne obremenjuje dodatno.

Prehrana brez glutena naj bo kar se da raznolika, z namenom preventive pred pomanjkanjem mikrohranil, ki lahko nastanejo z brezglutensko prehrano, predvsem gre za folno kislino, železo, cink in magnezij (Vici in sod., 2016).

Toplotna obdelava teh vrst zelenjave zniža količino goitrogenosti, kar pomeni, da je kuhana boljša za ščitnico.

Ni pa dovolj znanstvenih študij, da bi lahko natančneje govorili o tem, kolikšna količina goitrogenov vpliva na delovanje ščitnice.

Znano je le, da dolgotrajno uživanje tovrstnih živil v kombinaciji s pomanjkanjem joda v prehrani lahko sproža hipotirozo (Babiker in sod., 2020). 

Priporočljivo je, da pacienti s Hashimotovim tiroiditisom uživajo goitrogena živila v omejenih količinah.

Bistvena mikrohranila za delovanje ščitnice

Neuravnotežena prehrana ter pomanjkanje vitaminov in mineralov so lahko vzrok ali pa posledica težav s ščitnico. Posebej pomembni za delovanje ščitnice so:

• jod,
• železo,
• selen
• in cink.

Pogosto pa se pri pacientih s Hashimotovim tiroiditisom pojavljajo tudi pomanjkanja vitaminov: A, C, D B5, B6, B1 in mineralov: magnezij, fosfor, kalij, natrij, krom (Wang in sod., 2018).

Ustrezna prehrana, ki je usmerjena v pozornost na vnos zgoraj omenjenih mikrohranil, pomaga pri nižanju simptomov bolezni. 

Poudarek pa je tudi na zdravju črevesne stene za optimalnost absorpcije hranil.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na vlogo nekaterih bistvenih mikrohranil za delovanje ščitnice, to so: 

• vitamin D, 
• magnezij, 
• cink, 
• železo,
• jod 
• in selen.

Vitamin D

Vitamin D je znan imunomodulator.

Nizke vrednosti vitamina D so pri pacientih s Hashimotovim tiroiditisom pogoste (Mansournia in sod., 2014). Več znanstvenih študij poudarja dobre učinke dodajanja vitamina D pacientom z boleznimi ščitnice (Kim, 2017).

Človeško telo delno biosintetizira vitamin D ob izpostavljenosti sončnim žarkom, del vitamina D pa zaužijemo s prehrano.

Priporočano je od 1x do 2x letno preveriti vsebnost vitamina D z analizo krvi.

Na tak način boste najlažje primerno načrtovali vnos s prehrano in po potrebi tudi z dopolnili.

Viri vitamina D v hrani:

• ribe - poudarek naj bo na uživanju manjših vrst divjih, negojenih rib: sardine, sardele, divji brancin, orada,
• ribje olje,
• kokošja jajca iz proste reje,
• sušene gobe.

Magnezij

Magnezij ima protivnetni učinek in vpliva na nižanje vnetnega markerja z imenom C-reaktivni protein (CRP) (Wang in sod., 2018), ki je pogosto povišan pri pacientih s Hashimotovim tiroditisom.

Nizke vrednosti magnezija v krvi so povezane s povišanimi vrednostmi antiTG protiteles in hipotirozo (Wang in sod., 2018).

Viri magnezija v hrani: 

• kakav in čokolada z več kot 60-odstotki kakava, 
• bučna semena, 
• mandlji, 
• brazilski oreški, 
• stročnice, 
• posebno leča, 
• čičerika, 
• grah, 
• banane, 
• zelena zelenjava ...

Priporočen dnevni vnos magnezija za odrasle: 375 mg.

NASVET: Za hitri dvig magnezija najučinkovitejšo absorpcijo dosežemo z nanosom magnezija transdermalno, in sicer tako, da po koži razpršimo in vtremo magnezijev klorid v oljni raztopini. Pri tem zaobidemo prepogosto slabo absorpcijo magnezija v prebavnem traktu.

Cink

Cink je direktno vključen v sintezo ščitničnih hormonov.

Njegovo pomanjkanje sproža neoptimalno raven ščitničnih hormonov in poviša vrednosti protiščitničnih protiteles (Kawicka in sod., 2015). Viri cinka v hrani:

• kakav in čokolada z več kot 60-odstotki kakava,
• bučna, konopljina, sezamova in lanena semena,
• mandlji,
• bio arašidi,
• proso,
• ajda,
• jagnjetina,
• goveje meso pašnih živali,
• kokošja jajca iz proste reje,
• stročnice, posebno leča, čičerika, fižol v zrnju, idr.

Priporočen dnevni vnos cinka za odrasle: 7-10 mg.

Zgornja dnevna dopustna meja cinka je 40 mg. Varen vnos je lahko presežen predvsem pri pretirani uporabi prehranskih dopolnil.

Železo

Pomanjkanje železa lahko sproži hipotirozo ali obratno, pomanjkanje ščitničnih hormonov vodi v pomanjkanje železa (Dahiya in sod., 2016; Shukla in sod., 2017).

Železo je pomembno za delovanje več encimov, vključno z encimom tiroidna peroksidaza (TPO), ki katalizira prvi dve reakciji v sintezi ščitničnih hormonov.

Nizke vrednosti železa znižajo učinkovitost encima TPO in sprožajo nižjo produkcijo ščitničnih hormonov (Shukla in sod., 2017). Železo najdemo v živilih v dneh oblikah. 

V živalskih virih se nahaja v hemski obliki, v rastlinskih živilih pa v nehemski obliki. Hemska oblika železa je v našem telesu bolje izkoriščena.

Viri železa v hrani: 

• goveje meso pašnih živali,
• jagnjetina, 
• perutninsko meso živali iz proste reje, 
• sardine, 
• bučna semena, 
• kakav in čokolada z več kot 60-odstotki kakava, 
• listnata zelenjava, idr.

Priporočen dnevni vnos (PDV) železa za odraslega človeka je 14 mg.

NASVET: Za optimalno absorpcijo železa iz rastlinskih virov dodamo jedem sok limone in pazimo, da ne pijemo pijač s kofeinom ali teinom pol ure pred in pol ure po obroku, v katerem smo zaužili z železom bogato hrano.

Jod in selen

Selen in jod sta direktno vezana na delovanje ščitnice.

Selenobeljakovine so vključene v aktivacijo in deaktivacijo ščitničnih hormonov in sodelujejo pri pretvorbi T4 v T3.

Dlje časa, ko je prisotno pomanjkanje selena, večji je negativen vpliv na aktivacijo in razgradnjo ščitničnih hormonov.

Pomanjkanje enega ali obeh mikroelementov vpliva na nihanje v sintezi ščitničnih hormonov ter na povečanje oksidativnega stresa in nastanek poškodb tkiva ščitnice (Lossow in sod., 2019).

Zadostne količine joda in selena pri HT so zato pomembne.

Vendar pozor! Zares previsoke količine dnevno zaužitega joda prav tako motijo delovanje ščitnice kot prenizke.

Preveliko količino joda lahko zaužijemo predvsem z uživanjem morskih alg kot prehranskimi dodatki, posebej, če so gojene na Japonskem, Filipinih ali v Južni Koreji, ker vsebujejo visoke koncentracije joda.

Viri selena v hrani: 

• brazilski oreški, 
• stročnice, 
• sardine, 
• kokošja jajca iz proste reje, 
• goveje meso pašnih živali, 
• puranje in piščančje meso živali iz proste reje, 
• sončnična semena, idr.

Priporočen dnevni odmerek selena za odraslega človeka je 55 μg.

Viri joda: glavni vir je morska sol ali z jodom obogatena jedilna sol, nato sledijo: 

• ribe, 
• morske alge, 
• v manjših količinah tudi drobovina pašnih živali 
• ter mleko in mlečni izdelki.

Priporočen dnevni odmerek joda za odraslega človeka je 150 μg. 

Zgornja dnevna dopustna meja joda za odraslega človeka pa je 600 μg.

Več informacij o jodu: https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/jod?highlight=WyJqb2QiXQ=

Omega-3

Pri Hashimotovem tiroiditisu je prisotno vnetje ščitnice in obščitničnih tkiv. Na to pozitivno vplivajo omega-3 maščobne kisline.

Omega-3 maščobnih kislin telo ne more proizvesti samo, zato jih moramo vsakodnevno zaužiti. S hrano jih je skoraj nemogoče zaužiti dovolj. Pri vnosu omega-3 je potrebno paziti, da je vir super čisto ribje olje in da so v obliki, ki se dobro absorbira v kri (take so npr.  OMEGAStrong®).  

Jemanje je enostavno, 1-2 tableti na dan, po jedi z nekaj tekočine. 

Lahko se ga jemlje ob zdravilih za ščitnico (npr. Euthyrox). Jemanje je lahko dolgotrajno.

Brezplačni recepti za ščitnico

Zapis vas je prepričal, pa ne veste, kako si pripraviti primerno dietno hrano.

Zbrani primeri receptov za obroke vam bodo v pomoč.

Upoštevane so posebnosti prehrane, priporočene v pomoč pri spopadanju s to boleznijo.

Dodani so opisi učinkov sestavin obrokov in posebnosti posameznega obroka.

Priložene so tudi informacije o pomembnosti določenih vrst hrane za delovanje ščitnice.

NAROČI

Uporabljena literatura:

Asik, M., Gunes, F., Binnetoglu, E., Eroglu, M., Bozkurt, N. in sod. 2014. Decrease in TSH levels after lactose restriction in Hashimoto´s thyroiditis patients with lactose intolerance. Endocrine, 46(2): 279–284.Babiker, A., Alawi, A., Al Atawi, M., Al Awan, I. 2020. The role of micronutrients in thyroid dysfunction. Sudan. J. Paediatr., 20(1): 13–19.Dahiya, K., Verma, M., Dhankhar, R., Ghalaut, V. S. Ghalaut, P. S., in sod. 2016. Thyroid profile and iron metabolism: mutual relationship in hypothyroidism. Biomed. Res., 27 (4): 1212–1215Ihnatowicz, P, Drywien, M., Wator, P., Wojsiat. 2020. The importance of nutritional factors and dietary management of Hashimoto´s thyroiditis. Ann. Agric. Environ. Med., 27(2): 184–193.Kagnoff, M. F. 2007. Celiac disease: pathogenesis of a model immunogenetic disease. J. Clin. Invest.; 117: 41–49.Kawicka, A., Regulska-Ilow, B., Regulska-Ilow, B. 2015. Metabolic disorders and nutritiona status in autoimmune thyroid disease. Postepy. Hig. Med. Dosw. (Online), 69: 80–90.Kim, D. 2017. The role of vitamin D in thyroid disease. Int. J. Mol. Sci., 18(9): 1949.Lossow, K., Schwerdtle, T., Kipp, A. 2019. Selenium and iodine: essential elements for the thyroid. Ernahrungs Umschau, 66(9): 175–180. Mansournia, N.,Mansournia, M. A., Saeedi, S., Dehgan, J. 2014. The association between serum 25OHD levels and hypothyroid Hashimoto´s thyroiditis. J. Endocrinol. Invest., 37(5): 473–476.Shukla, A., Agarwal, S., Gupta, A., Sarkar, G. 2017. Relationship between body iron status and thyroid profile in an aduls population: A hospital based study. Nat. J. Lab. Med., 6(2): BO01–BO03.Soon, K. T., Ting, P. W. 2018. Thyroid diseases and diet control. J. Nutri. Diorders Ther., 8:1.Vazquez-Roque, M. I., Camilleri, M., Smyrk, T., Murray, J. A., Marietta, E in sod.. 2013. A controlled trial of gluten-free diet in patients with irritable bowel syndrome-diarrhea: effects on bowel frequency and intestinal function. Gastroenterol., 144: 903–911.e3.Vici, G., Belli, L, Biondi, M., Polzonetti, V. 2016. Gluten free diet and nutrient deficiencies: A review. Clin. Nutr., 35(6): 1236–1241.Virili, C., Centanni, M. 2015. Does microbiota composition affect thyroid homeostasis? Endocrine, 49(3): 583–587.Virilli, C., Centanni, M. 2015. Does microbiota composition affect thyroid homeostasis? Endocrine, 49(3): 583–587.Wieser, H. 1995. The precipitating factor in coeliac disease. Baillieres Clin. Gastroenterol., 9: 191–207.Wang, K., Wei, H., Zhang, W., Li, Z., Ding, Z., in sod. 2018. Severely low magnesium is associated with increased risk of positive anti-thyroglobulin antibody and hypothyroidism: A cross-sectional study. Sci. Rep., 8: 9904.

O avtorici

Asist. Dr. Urška Bukovnik

• Specializacija iz funkcionalne medicine (opravljeni strokovni specialistični izpiti s področij: funkcionalna gastroenterologija, endokrinologija, nevrologija in kardiologija)
• Doktorat s področja biokemije, usmeritev v biofiziko in biomedicino (Kansas State University, ZDA);
• Magisterij iz biotehnologije (Biotehniška fakulteta, Ljubljana);
• IOC (International Olympic Committee) diploma iz prehrane.

Urška nudi svetovanje s področij metabolne in prehranske medicine. Več najdete na njeni spletni strani:https://prehranazazmage.si/onas/