Srce je najpomembnejši organ v telesu.

Brez njega ni življenja. Z njegovim prvim utripom se življenje začne, z zadnjim se konča.

Ko smo veseli, nam zaigra, ko smo žalostni, zajoče.

Čeprav deluje neodvisno od naše volje, je prav naš življenjski slog pomemben dejavnik njegovega dolgoročnega delovanja. Od nas samih je v veliki meri odvisno, kako bomo skrbeli zanj skozi leta.

Kardiologinja prof. dr. Metka Zorc iz Mednarodnega centra za kardiovaskularne bolezni Medicor povedanemu pritrjuje:

»Imam nekaj bolnikov, ki so resnično upoštevali vse, kar smo se dogovorili. S terapijo in spremembo življenjskega sloga se je njihovo stanje stabiliziralo,« pove, in nadaljuje:

»Na razvoj bolezni srca in ožilja vpliva več dejavnikov, tudi psiholoških. Ljudje nismo samo iz kosti in mišic, pač pa imamo tudi duševno plat, ki lahko pomembno vpliva na splošno zdravstveno stanje.

Kronični negativni stres je lahko dejavnik tveganja za zdravje srca. Dolgotrajna izpostavljenost stresu lahko pomembno obremeni srčno-žilni sistem.«

Dr. Meta Zorc
Slika: Viva.si

Kaj se dogaja s srcem, ko se stara? Ali se stara enako kot vse ostale mišice?

Staranje srca bi opredelila na dva načina: eno je klasično staranje znotraj celotnega organizma, drugo pa je aterosklerotični proces. Gre za proces, ki se lahko začne že zgodaj v odraslosti in napreduje tiho, brez izrazitih simptomov.

Hitrost staranja je odvisna tudi od genov. Nekdo je kronološko star 70 let, biološko pa je lahko mlajši.

Starostne spremembe na srcu vključujejo spremembe v samem srčnem tkivu ter procese na žilju, še posebej v koronarnih arterijah.

Zakaj pride do ateroskleroze in kakšne so posledice?

Aterosklerotični proces ima več dejavnikov: genetiko, okolje, stres, zvišan krvni tlak, holesterol, sladkorno bolezen.

Vse našteto je povezano s povečanim tveganjem za spremembe na srcu in ožilju. Pretok krvi se lahko poslabša, kar vpliva na prekrvavitev posameznih tkiv.

Posledica je lahko slabše delovanje srca.

Ali je incidenca za bolezni srca in ožilja pri obeh spolih enaka?

Pri ženskah so žile tanjše in po menopavzi se tveganje za srčno-žilne bolezni poveča. Do menopavze imajo ženske določeno hormonsko zaščito.

Tudi koronarni obtok ženskega organizma je drugačen: žilje je lahko bolj občutljivo. Mnoge ženske so izpostavljene velikim obremenitvam – družina, poklic, stres.

Vse to lahko vpliva na pojavnost srčno-žilnih bolezni.

Kdaj je ateroskleroza najbolj nevarna?

Tveganje je večje pri nestabilnih oblogah, saj lahko pride do nenadne zapore arterije (akutni koronarni sindrom).

Pri dolgotrajni izpostavljenosti dejavnikom tveganja se lahko poveča verjetnost za resne srčno-žilne dogodke.

Dolgotrajne stresne situacije predstavljajo pomembno obremenitev za telo.

Ali zaradi stresa vedno zboli le srce ali tudi kaj drugega?

Aterosklerotični procesi se lahko razvijejo tudi v drugih arterijah, na primer v vratnih ali perifernih arterijah.

Če so prisotni dodatni dejavniki tveganja, se verjetnost zapletov poveča.

Kako pomembna je preventiva?

Preventiva je zelo pomembna. Z zdravim življenjskim slogom lahko vplivamo na dejavnike tveganja in s tem podpiramo kakovost življenja v starosti.

S preventivnimi ukrepi lahko vsak veliko naredi zase: redna telesna aktivnost, skrb za primerno telesno težo, uravnotežena prehrana ter omejevanje vnosa soli in sladkorja.

Flavonoidi in polifenoli so naravno prisotni v številnih rastlinskih živilih. Mediteranski način prehranjevanja se pogosto omenja kot primer uravnoteženega prehranskega vzorca.

Mnogi ljudje poročajo, da se ob redni telesni aktivnosti in uravnoteženi prehrani bolje počutijo.

Kot družba bi se morali bolj zavzeti za aktivno spodbujanje zdravega življenjskega sloga.

Ali je ishemična bolezen srca najpogostejša srčna bolezen?

Da. V zadnjem času opažamo tudi porast obolenj zaklopk, predvsem aortne. Natančni mehanizmi nastanka še niso povsem pojasnjeni.

Kdaj postati pozoren? Ni vedno samo huda bolečina v prsih …

Najpogosteje se pojavita bolečina in/ali težko dihanje. Bolezni pa so lahko tudi brez izrazitih simptomov.

Zato so preventivni pregledi po 40. letu starosti smiselni. Redno spremljanje krvnega tlaka, laboratorijskih izvidov in telesne teže je priporočljivo.

Ali kdaj svetujete samo spremembo načina življenja?

Seveda. Če ni prisotnih večjih odstopanj, se lahko najprej uvedejo preventivni ukrepi: omejitev soli in sladkarij, več sadja in zelenjave ter redna telesna aktivnost.

Sadje in zelenjava sta pomemben del uravnotežene prehrane.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc