Srce je najpomembnejši organ v telesu. Brez njega ni življenja. Z njegovim prvim utripom se življenje začne, z zadnjim se konča.

Ko smo veseli, nam zaigra, ko smo žalostni, zajoče.

Čeprav deluje neodvisno od naše volje, je prav naša volja ključna za njegovo zdravje. Od nas samih je odvisno, ali nam srce bo služilo v pozno starost ali pa izdalo dvajset let prezgodaj.

Kardiologinja prof. dr. Metka Zorc iz Mednarodnega centra za kardiovaskularne bolezni Medicor povedanemu pritrjuje. »Imam nekaj bolnikov, ki so resnično upoštevali vse, kar smo se dogovorili.

S terapijo in spremembo življenjskega sloga so se pri njih aterosklerotične spremembe na koronarnih žilah zmanjšale,« pove, in nadaljuje: »Bolezni srca in ožilja so psihosomatskega izvora. Ljudje nismo samo iz kosti in mišic, pač pa imamo tudi dušo, ki pomembno vpliva na zdravje.

Kronični negativni stres je za srce izjemno škodljiv. Povzroča spazem (krč) koronarnih arterij. Posledice so lahko drobne poškodbe endotelijskih celic v žilni steni, v katere se nalaga holesterol, kar povzroča začetno aterosklerozo.«

Dr. Meta Zorc
Slika: Viva.si

Kaj se dogaja s srcem, ko se stara? Ali se stara enako kot vse ostale mišice?

Staranje srca bi opredelila na dva načina: eno je klasično staranje znotraj celotnega organizma, drugo pa je aterosklerotični proces. Gre za patološki proces, ki se začne že zelo zgodaj, po 20. letu starosti. Napreduje tiho in brez simptomov, kar lahko traja desetletja.

Hitrost staranja je odvisna tudi od genov. Nekdo je kronološko star 70 let, biološko pa je dosti mlajši.

Starostne spremembe na srcu vključujejo staranje celic v samem srcu ter bolezenske procese na žilju, še posebej v koronarnih arterijah.

Zakaj pride do ateroskleroze in kakšne so posledice?

Aterosklerotični proces ima več vzrokov: genetiko, okolje, v katerem človek živi, stres, zvišan krvni tlak, holesterol, sladkorno bolezen.

Vse našteto povzroča patološke spremembe na srcu in ožilju. Pretok krvi se poslabša, kar vodi v poškodbe malih krvnih žil, ki omogočajo življenje posameznim celicam. Zaradi ishemije (slabše prekrvavitve) se spremeni citoplazma, jedro celice.

Posledica je slabše delovanje srca, zaradi česar celotno telo slabše funkcionira.

Ali je incidenca za bolezni srca in ožilja pri obeh spolih enaka?

Pri ženskah so žile tanjše in po menopavzi je incidenca srčno-žilnih bolezni pri ženskah višja kot pri moških. Ženske smo do menopavze zaščitene z estrogeni.

Tudi koronarni obtok ženskega organizma je drugačen: žilje je bolj krhko, koronarne arterije nežnejše in dostikrat bolj izpostavljene škodljivim vplivom. Mnogo žensk je izpostavljeno velikemu stresu: družina, poklic.

Vse to privede do tega, da je incidenca srčno-žilnih bolezni pri ženskah velika, uspeh zdravljenja pa slabši, zaradi samega fizičnega stanja koronarnih arterij.

Kdaj je ateroskleroza najbolj nevarna?

Takrat, ko gre za mehke obloge (difuzno bolezen), ker se lahko zgodi razpoka in trenutna zamašitev arterije (akutni koronarni sindrom).

Klasična ateroskleroza zaradi staranja povzroči kalcijeve spremembe v žilni steni. Ta proces je manj nevaren za akutne srčne dogodke.

Če ima nekdo kot mlad koronarno bolezen in je izpostavljen stresu, je velika verjetnost, da bo zbolel za akutnim miokardnim (srčnomišičnim) infarktom ali motnjami srčnega ritma. Dolgotrajne stresne situacije so izjemno nevarne. Telo preprosto ne zdrži.

Ali zaradi stresa vedno zboli le srce ali tudi kaj drugega?

Aterosklerotični procesi se razvijejo tudi v arterijah v glavi (karotidnih arterijah) in v nogah (perifernih arterijah). Če ima bolnik še druge dejavnike tveganja, kot so zvišan krvni tlak, zvišan nivo holesterola in trigliceridov v krvi, sladkorna bolezen, se bolezenski proces pospeši.

Pride do zapore arterij, kar lahko povzroči na primer odmrtje dela možganovine, ki je ireverzibilno stanje.

Kako pomembna je preventiva?

Preventiva je izjemnega pomena. Z njo kardiovaskularne bolezni odložimo, kar je zelo pomembno pri ohranjanju kakovosti življenja v starosti. Dejstvo je, da se življenje nekega dne konča.

Ampak zakaj bi se končalo prezgodaj?

S preventivo lahko vsak največ naredi sam zase. Dovolj je že vsak dan ena ura hoje, skrb za primerno težo, uživanje zdrave hrane z dovolj mikrohranili, ki koristijo srcu ter omejitev vnosa soli in sladkorja.

Flavonoidi so zelo koristni za metabolizem celic in jih ščitijo pred staranjem. Podoben učinek imajo polifenoli. Mediteranska dieta je koristna. Ljudje tudi sami priznajo, da se bolje počutijo, če jedo veliko sadja in zelenjave. Kot družba bi se morali bolj zavzeti za aktivno preprečevanje raka in srčnožilnih bolezni.

To je treba izpostaviti, kajti zaščitnih programov je premalo.

Ali je ishemična bolezen srca najpogostejša srčna bolezen?

Da. Čeprav v zadnjem času opažamo naraščaje obolenj zaklopk, predvsem aortne. Morda je sklerotični proces na aortni zaklopki podoben kot koronarna bolezen, morda se kalcinacije pojavijo zaradi staranja.

Pravega vzroka še ne vemo.

Kdaj postati pozoren? Ni vedno samo huda bolečina v prsih…

Največkrat je prisotna bolečina in/ali težko dihanje. So pa bolezni lahko brez simptomov in lokalizirane na določenih delih ožilja. Zato so preventivni pregledi po 40. letu starosti zelo koristni. Vsaj enkrat na leto bi moral vsak od nas samoiniciativno opraviti kompletno analizo krvi.

Krvni tlak si lahko merimo sami, tudi sol v prehrani lahko omejimo. Telesna teža naj bo v mejah normale, vsak dan je treba eno uro hoditi.

Če bi vsi to počeli, bi bili zagotovo bolj zdravi in bi se bolje počutili.

Ali kdaj svetujete samo spremembo načina življenja?

Seveda. Če vidimo, da na EKG ni sprememb, da je obremenilno testiranje v redu, da bolnik nima težav, ima pa začetno hipertenzijo (visok krvni tlak), zvišane lipide in trigliceride, uvedemo preventivne ukrepe: omejimo sol in sladkarije, uvedemo veliko sadja in zelenjave ter gibanje. V sadju in zelenjavi je veliko antioksidantov, ki ščitijo žilno steno in omogočajo boljši metabolizem.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc