Ko staknete resnejšo ureznino, greste k zdravniku. Da bi se šivali sami? Ni govora. Če bi vam predlagala, da si slepič po navodilih z interneta izrežete sami, bi me ogorčeno poslali nekam. Pri debelosti pa se pogosto z vso vnemo zapodimo v samostojne poskuse reševanja težave. S hudimi mukami sicer odpravimo simptome (shujšamo), a se čez nekaj časa telesna teža znova poveča. Ker neuspeh pogosto načne samopodobo, posameznik uteho nezavedno poišče v hrani. Marsikoga je sram poiskati strokovno pomoč, saj je prepričan, da si je za dodatne kilograme kriv sam. Podobno kot pri drugih zdravstvenih stanjih pa je tudi tukaj smiselno razmisliti o strokovnem posvetu.

»Debelost (ITM 30 ali več) je resno zdravstveno stanje, pri katerem je priporočljivo strokovno spremljanje. Obravnava običajno traja več let, dolgoročno spremljanje pa je pomembno za ohranjanje rezultatov,« za uvod pove dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka. Z obravnavo prekomerne telesne teže se ukvarja že več kot 20 let in je tudi predsednica Slovenskega združenja za pomoč pri prekomerni telesni teži ter članica strokovnih in mednarodnih organizacij na tem področju.

Tehtnica na kateri piše OMG!

Pred leti ste napovedali epidemijo debelosti. Ste pričakovali, da se bo tako razmahnila?

»Projekcije razvoja pojavnosti so nakazovale takšen trend. V zadnjih letih pa nas še posebej skrbi porast prekomerne telesne teže med otroki in mladostniki. Ob tem ugotavljamo, kako zahtevno je dolgoročno obvladovanje te težave pri mlajših. Otroci pogosto trpijo zaradi slabe samopodobe in namesto spremembe vedenja stisko blažijo s hrano. Motivacija za spremembe življenjskega sloga je zato lahko velik izziv.«

Zakaj?

»Pri odraslih, ki imajo zaradi prekomerne telesne teže težave pri vsakodnevnih opravilih, lažje dosežemo motivacijo za spremembo življenjskega sloga, ki je nujna za zmanjšanje in dolgoročno ohranjanje telesne teže.«

Debeli ne postanemo iz danes na jutri. Kdaj naj poiščemo zdravniško pomoč?

»Prekomerna telesna teža se razvija postopno. Med merili za opredelitev debelosti sta obseg pasu (pri ženskah nad 80 cm, pri moških nad 94 cm) ter ITM nad 30. Kadar posameznik opazi postopno naraščanje telesne teže ali spremljajoče težave, je smiselno razmisliti o strokovnem posvetu.«

Kako poteka zdravljenje debelosti?

»Obravnava posameznika zajema znižanje telesne teže, dolgoročno stabilizacijo teže, obvladovanje spremljajočih zdravstvenih stanj ter psihološko podporo. Celostna obravnava lahko poteka na specialističnem nivoju in vključuje različne pristope – kirurške pri manjšem deležu posameznikov ter nekirurške oblike podpore, ki so primerne za večino. Ključno je dolgoročno sodelovanje posameznika v procesu, saj kratkotrajna motivacija pogosto ne zadostuje za trajne spremembe življenjskega sloga.«

»Na začetku se opravi diagnostična ocena zdravstvenega stanja ter morebitnih spremljajočih težav. Pomembno je tudi razjasniti, ali gre za primarno obliko, povezano z dolgotrajnim energijskim presežkom, ali za sekundarno obliko, ki je lahko povezana z določenimi hormonskimi neravnovesji.«

»Pri mnogih posameznikih so prisotne tudi psihološke obremenitve, kot so motnje hranjenja, depresivno razpoloženje ali anksioznost. V takih primerih je smiselna celostna obravnava.«st oz. vedenjske in čustvene motnje … V tem primeru je treba zdraviti oboje.«

Kako pomemben dejavnik tveganja je dednost?

»Dednost lahko poveča nagnjenost k prekomerni telesni teži, vendar ima pomembno vlogo tudi okolje – prehranske in vedenjske navade, ki jih posameznik pridobi skozi življenje.«

Kaj se dogaja v telesu med hujšanjem?

»Debelost ne nastane čez noč, in tudi maščoba se ne more razgraditi čez noč. Na zmanjšanje vnosa hrane se bo telo vedno odzvalo z upadanjem telesne teže. V prvi fazi, ki traja dva do tri tedne, se bo predvsem pripravljalo na razgradnjo maščob: izločile se bodo odvečne količine vode, telo se bo razsolilo, volumen neprebavljene vsebine v prebavilih se bo zmanjšal. Na ta račun lahko teža pade za kar nekaj kilogramov, odvisno od začetne teže: čim višja je, tem več. Od energetskih zalog v telesu telo sprva uporabi zaloge glikogena v mišicah in jetrih in šele v naslednji fazi (ob trajanju negativne energijske bilance) začne trošiti tiste v maščobnih celicah, deponirane v obliki trigliceridov. Če z napakami v dieti presnovni proces razgradnje maščobe (lipolizo) prekinjamo, se ustavi tudi proces hujšanja.«

Kako pomemben je bazalni metabolizem?

»Bazalni metabolizem je zelo pomemben. S pomočjo izračunov iz podatkov o višini, teži, telesni površini, količini maščobe v telesu in stopnji telesne pripravljenosti lahko z veliko natančnostjo izračunamo, kakšna je osnovna poraba energije v mirovanju in kakšna je celodnevna potreba po energiji.«

Ali so velike razlike med posamezniki?

»Ne. Bazalni metabolizem je odvisen od telesnega volumna. Čim večji je, večja je poraba. Zelo pomemben dejavnik je mišična masa. Posameznik z veliko mišično maso med telesno aktivnostjo bistveno bolj poveča potrebo po energiji kot nekdo, ki ima manjšo. Tako bo telesno aktiven posameznik z atletsko konstitucijo hujšal hitreje kot tisti z astenično ali piknično konstitucijo, prav zaradi razlike v mišični masi.«

Zakaj se nekateri ne zredijo?

»Pri pozitivni energijski bilanci, ki traja dlje časa, vsak človek pridobi na teži, vendar bo eden pridobival na teži hitreje, drug pa počasneje.«

Zakaj se zredimo v menopavzi (moški v andropavzi)?

»Porast telesne teže za 5 do 7 odstotkov med 25. in 75. letom starosti je normalen. Vzrok so fiziološke spremembe v telesu, ki so posledica staranja in se pojavijo že po 35. letu starosti. Spremeni se namreč razmerje med mišično in maščobno maso, prva se postopoma zmanjšuje, maščobna pa povečuje, kar vpliva na bazalni metabolizem in posledično na telesno težo. Ko pride do upada spolnih hormonov (med menopavzo in andropavzo), se poraba energije še zmanjša. Če vnosa hrane ne zmanjšamo in ne povečamo telesne aktivnosti, bomo začeli na teži pridobivati.«

Kakšna je magična dieta?

»Ustrezna dieta za hujšanje je uravnotežena, ne sme biti torej enostranska in mora biti sestavljena tako, da ji lahko sledimo na dolgi rok, brez občutkov prikrajšanosti in posledičnega hlepenja po »prepovedanih« okusih. Primerno redukcijsko dieto, ki mora biti individualizirana in prilagojena hranilnim ter energijskim potrebam in zdravstvenemu stanju posameznika, lahko predpiše samo zdravnik. Dietetik je predvsem edukator, ki bo posamezniku pomagal pri izvedbi diete med hujšanjem in ga seznanil z osnovami hranoslovja ter tako opremil z veščinami za uspešno ohranjanje telesne teže z uravnoteženim in zdravim jedilnikom.»

Ali res lahko postanemo odvisni od sladkorja?

»Fruktoza je dokazano vrsta sladkorja, ki pri človeku povzroča odvisnost. Deluje na možganske receptorje za doživljanje ugodja. Ob stalnem draženju se njihova sposobnost odzivanja zmanjša: za doseganje enakega občutka ugodja potrebujemo vedno večjo količino dražljaja (sladkorja). Začaran krog lahko prekinemo le z abstiniranjem. Dodaten problem predstavljajo snovi, dodane hrani kot pospeševalci okusa: sladkorji, transmaščobne kisline (t.i. hidrogenizirane maščobe, kar je zavajajoče poimenovanje), barvila ter umetne arome. Hrana s temi dodatki nas ne nasiti, pač pa potrebo po hrani še poveča.«

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc