Faze spanja so etape cikla, v katerem vsaka prispeva pomembno vlogo pri doseganju končnega cilja, kvalitetnega spanca. 

Za kvaliteto je ključno, da faze spanja in cikli potekajo čim bolj tekoče in nemoteno.

Na to lahko v veliki meri vplivate tudi sami. 

Po navadi govorimo o 4 ali 5 fazah spanja, ki se v normalni noči zvrstijo v od 4 do 6 ciklih.  

Do konca zapisa boste razumeli, kako doživljate posamezne faze, katera je najpomembnejša in kdaj sanjate.

Ženska se preteguje v postelji

Faze spanja

Faze spanja ločimo po trajanju in po možganski aktivnosti. Vsaka ima svoje značilnosti in vzorce.

1. Zaspanost: 5–10 min
2. Blag spanec: 10–60 min
3. Globok spanec: 20–40 min
4. REM: 10–60 min

Faze spanja

1. FAZA

Zaspanost 
(5–10 min) 

V najkrajši fazi vas počasi "pobira".

Možganska aktivnost se upočasnjuje, telo se umirja. Nekajkrat lahko celo trzne.

Značilno za to fazo je, da se lahko hitro zbudite, lahko pa tudi hitro padete v globlji spanec.

2. FAZA

Blag spanec 
(10–60 min)

Telo je v drugi fazi spanja že bistveno bolj mirno, mišice so sproščene, telesna temperatura je nekoliko padla, dihanje in srčni utrip sta se umirila.

Oči se ne premikajo, možganska aktivnost je počasnejša, čeprav občasno še "poskoči", s čimer se vaši možgani upirajo zunanjim dražljajem in prebujanju.

3. FAZA

Globok spanec 
(20–40 min)

V tretji fazi padete v globok spanec.

Globok spanec po mnenju strokovnjakov velja za najpomembnejšo fazo spanja.

Ključen je tako za obnovo, rast, imunski sistem in nekatere najbolj pomembne procese v telesu.

Iz te faze spanca se je še težje prebuditi, telo se še bolj umiri, z njim pa tudi dihanje in utrip.

Za to fazo so značilni delta možganski valovi, zato ga imenujejo tudi delta spanec.

4. FAZA

REM spanje 
(10–60 min)

REM je verjetno najbolj znana in zanimiva faza. Ni sicer edina, v kateri se pojavijo sanje, so pa v tej fazi najbolj intenzivne, žive in slikovite.

V REM padete prvič po 90 minutah. V prvem ciklu lahko traja le nekaj minut. V naslednjih ciklih se lahko razvleče tudi na 1 uro.

V fazi REM se najbolj približate stanju budnosti.

Možganska aktivnost se okrepi, po drugi strani pa telo doživi začasno paralizo mišic z izjemo tistih, ki premikajo oči in omogočajo dihanje.

REM ima ob sanjah pomembno vlogo za spomin, čustveno obdelavo, zdrav razvoj možganov.

Globoka faza

je najpomembnejša faza spanja.

Zakaj so faze spanja pomembne

Od spanja je odvisno, v kolikšni meri se boste obnovili od prejšnjega dne.

H kvaliteti prispevajo vse omenjene faze in cikli.

Lahko izpade zgolj ena, pa to vpliva na procese. 

  1. Celice ne bodo imele dovolj časa za obnovo.
  2. Imunski sistem ne bo opravljal svojega dela.
  3. Sposobnost možganov bo okrnjena.
  4. Fizično, psihično počutje ter zdravje bodo trpeli.

Če se ponoči zbujate oziroma vas pesti nespečnost, potem se tega zagotovo zavedate.

Kaj zmoti faze in cikle spanja?

Potencialnih povzročiteljev je več.

  • Starost: trajanje faz spanja se z leti spreminja. Novorojenčki denimo prespijo tudi do 50 % časa v REM fazi. Vanjo lahko padejo takoj, ko zaspijo. Pri starostnikih se REM faza občutno skrajša.
  • Spalne navade: cikle spanja lahko podrete z nerednim ritmom. Enkrat greste v posteljo zgodaj, drugič pozno, tretjič si privoščite popoldanski dremež.
  • Alkohol: večerni kozarček bo zgodnjem delu noči zagotovo skrajšal REM. 
  • Stres: skrbi v službi, šoli, doma lahko zaposlijo možgane do te mere, da se njihova aktivnost ne more dovolj umiriti in prihaja do nespečnosti.

Koliko spanca potrebujem

Priporočamo od 7 do 9 ur spanja. Študija iz leta 2018 je potrdila, da sposobnosti pri manj kot 7 urah spanja vidno upadejo.

Vsaj tako pomembno je tudi, kako zgodaj greste v posteljo. 

Priporočljivo je med 22. uro in polnočjo. 

Pri večini ljudi je cirkadiani ritem takrat v fazi, ko najlažje "utonete" v spanec. 

Na splošno velja, da več spanca kot boste nabrali od 22.00 do polnoči, bolje bo.

Pomanjkanje melatonina

je pogosto med največjimi krivci za nespečnost in težave s spanjem.

Vloga melatonina

Nespečnost in težave s spanjem so pogosto posledica pomanjkanja melatonina. 

Ta hormon vas pripravi na počitek in skrbi za nemoten potek faz in ciklov spanja. 

Naši možgani ga proizvajajo takoj, ko se začne temniti. 

Melatonin omogoča, da 

  • telo zaspi, se umiri in lažje regenerira, 
  • padete v zdravilno REM fazo spanja. 

Melatonin nastane iz živčnega prenašalca serotonina (hormon sreče). 

Manj je serotonina, manj je melatonina. 

Nastajanje serotonina motijo hiter tempo, stres, izmensko delo. 

Nekateri iščejo rešitev v uživanju melatonina, vendar velja poudariti, da je naravni melatonin, ki ga proizvaja telo samo, močnejši. 

Hkrati zaužiti melatonin pogosto sploh ne prispe na mesto delovanja. 

Bolj smiselno je torej spodbujati naravni proces nastajanja melatonina iz serotonina.

In tu nastopi Ars Lyra®️.

Ars Lyra

Ars Lyra®️ za spanje

Ars Lyra®️ je povsem naraven izdelek. 

Pomiri živce in omogoča dobro spanje. 

Ključna sestavina Affron®️, najbolj kvaliteten izvleček iz žafrana, ter vitamini B, spodbujajo nastanek serotonina preko dneva ...

... posledično omogočajo nastanek melatonina, ko pride noč. 

Zakaj je spodbujanje pomembno? 

Bolje, da spodbudite lastno tvorbo melatonina, kot da ga dodajate 'umetno'. 

Vaše telo bo namreč najbolje ocenilo, koliko ga potrebuje in koliko ga mora proizvesti za vaš organizem. 

Preveč umetno dodanega melatonina je lahko toksično. 

Spodbujanje naravnega nastanka melatonina bo blagodejno vplivalo na vse obnovitvene faze spanja. 

Zbudili se boste bolj spočiti, budni in koncentrirani. 

Zmanjšali boste število prebujanj ponoči. 

Ars Lyra - popolnoma naravno prehransko dopolnilo deluje neposredno na živčne povezave, živčne prenašalce ter hormone v možganih. 

Jemanje je enostavno, samo 1x na dan po jedi. 

96% uporabnikov je zadovoljnih z uporabo žafrana (Affron)1. 

Ne povzroča odvisnosti. 

Za globok in miren spanec si privoščite Ars Lyro. 

Žafran prispeva k čustvenemu ravnovesju in pomaga ohranjati pozitivno razpoloženje. Vitamini B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3, B6, B12 prispeva k delovanju živčnega sistema. Folna kislina prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju in k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Biotin prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju. Vitamin B5 (pantotenska kislina) prispeva k umskim zmogljivostim. Cink ima vlogo pri kognitivnih funkcijah ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Vitamin B6 ima vlogo pri uravnavanju delovanja hormonov. Vitamin B5 (pantotenska kislina) ima vlogo pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov. 

1. 96 % uporabnikov je zadovoljnih z Affronom®. Lopresti et al. J Clin Sleep Med 2020