Jeza je čustvo: normalno in zdravo. Izražate ga od otroških let naprej, le vzroki zanjo in načini se spreminjajo.

Največkrat ste jezni, ker čutite, da so drugi z vami ravnali slabo ali nepošteno. Lahko je jeza reakcija na vsakdanje izkušnje, na preteklost ali dogajanje v svetu okoli vas.

Jeza je lahko tudi način za obvladovanje drugih čustev: jezo čutite, ko ste napadeni, nemočni, osramočeni ali prestrašeni.

Včasih niti ne veste čisto dobro, zakaj ste jezni. Tudi to je v redu.

V članku boste spoznali, kdaj in zakaj občutite jezo ter kako lahko vpliva na vaše telesno in duševno počutje.

jezno dekle

Intenzivna in pogosta jeza ima lahko posledice na fizičnem in psihičnem počutju.

»Če so izkušnje jeze prepogoste, preintenzivne, trajajo predolgo ali niso sorazmerne s sprožilnim dogodkom, ima lahko čustvo problematične učinke na naše počutje,«
pravi dr. Raymond Chip Tafrate, klinični psiholog in profesor na Central Connecticut State University.

Jeza sproža fiziološke odzive, kot sta povišan srčni utrip in krvni tlak. Telo se pripravlja na obrambo ali beg pred nevarnostjo.

Ta sistem odzivanja v vašem telesu se je razvil zato, da vas ščiti. V večini vsakdanjih situacij pa dodatna aktivacija telesa ni nujno potrebna (npr. prometni zastoj, otrok, ki se upira, elektronsko sporočilo sodelavca …).

"Jeza je del odziva na boj, zamrznitev ali beg, pri katerem nadledvične žleze sproščajo stresne hormone, kot sta adrenalin in kortizol," pojasnjuje dr. Tafrate.

Jeza seže do srca

Izguba motivacije in pogona za stvari, ki so vas nekoč zanimale ali veselile. Počutite se utrujeni in brez energije kljub počitku.

Jeza telesu narekuje sproščanje stresnih hormonov, kar lahko ob dolgotrajni in intenzivni izpostavljenosti dodatno obremeni srčno-žilni sistem.

Raziskave kažejo povezavo med izbruhi jeze in začasnimi spremembami v delovanju srca. Te spremembe lahko vplivajo na krvni tlak in druge dejavnike, povezane z zdravjem srca.

Pri ljudeh z izrazitejšo ali pogostejšo jezo se pogosteje pojavljajo dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni.

Jeza lahko vpliva tudi na ljudi z motnjami srčnega ritma, poudarja Rachel Lampert, MD, direktorica programa športne kardiologije na Yale Medicine.

»Pri posameznikih, ki so nagnjeni k določenim motnjam srčnega ritma, se te lahko pogosteje pojavijo v obdobjih močnega stresa ali jeze.«

Povečano sproščanje adrenalina lahko vpliva na električno delovanje srca.

Jeza poveča tveganje za srčne napade

V sistematičnem pregledu študij z več tisoč udeleženci so raziskovalci ugotovili, da se v kratkem obdobju po intenzivnem izbruhu jeze poveča verjetnost srčno-žilnih dogodkov. Učinek je bil izrazitejši pri močnejših izbruhih jeze.

Jeza ovira prebavo

Številne raziskave kažejo, da so možgani in črevesje v nenehni komunikaciji in vplivajo drug na drugega.

Ena od vlog našega avtonomnega živčnega sistema (ki uravnava nehotene telesne procese) je pomoč pri uravnavanju prebave. To pa lahko zataji, ko telo preide v način boja ali bega, kot se lahko zgodi pri odzivu na stres.

Dr. Pankaj Jay Pasricha, predstojnik medicine na kliniki Mayo v Scottsdaleu v Arizoni, poudarja, da raziskave potrjujejo, da lahko stres povzroči neprijetne simptome v prebavnem traktu (vključno z bolečinami v trebuhu, želodčnimi težavami in drisko) – dolgoročno pa je kronični stres povezan z razvojem vnetne črevesne bolezni, sindroma razdražljivega črevesja in refluksa (GERB).

Jeza načenja psiho

Jeza vpliva na duševno počutje. Pogosteje se pojavlja skupaj s čustvenimi stiskami, kot sta anksioznost in depresivno razpoloženje.

Dolgotrajna jeza lahko vpliva na koncentracijo in vzorce razmišljanja. Pojavita se lahko sovražnost ali ciničnost, kar negativno vpliva na odnose in sposobnost vzpostavljanja vezi.

"Naše jezne reakcije lahko škodijo našim najpomembnejšim odnosom," pravi dr. Tafrate.

Ljudje smo družabna bitja in za dobro počutje potrebujemo socialne povezave. Neobvladana jeza lahko vodi v konfliktnost ali vedenja, ki slabijo odnose.

Jeza kvari spanec

Ljudje, ki se težje spopadajo z jezo ali jo doživljajo pogosteje, pogosto poročajo o slabši kakovosti spanja.

Raziskave kažejo povezavo med višjimi stopnjami jeze in večjo verjetnostjo težav s spanjem pri odraslih.

Občutek jeze lahko poveča notranjo napetost in duševni nemir, kar otežuje uspavanje.

Jeza torej ni nedolžna. Sledi lahko pusti tako na odnosih kot na telesnem in duševnem počutju. Obstajajo različne tehnike, ki lahko pomagajo pri njenem obvladovanju in zmanjševanju dolgoročnih posledic – pomembno je, da poiščete pristop, ki vam ustreza.