Ne, superokužbe niso super dobre.

So super poslabšanje že tako slabe situacije. So bakterijske okužbe, ki se pojavijo, ko že bijemo bitko z virusi prehlada ali gripe. 

Večina bakterij, ki povzroča superokužbe, se že nahaja na naši koži ali celo v naših telesih. Zaradi boja z virusi je naš imunski sistem lahko preobremenjen in naše sluznice oslabljene. 

Takrat te bakterije dobijo priložnost, da vdrejo v naša dihala in sinuse ter povzročijo hude okužbe. 

Raziskave so pokazale, da prehlad ali gripa povečata dovzetnost za vdor bakterij, ki povzročajo 

  • pljučnico, 
  • vnetje žrela, 
  • vnetje sinusov (sinusitis), 
  • vnetje srednjega ušesa (otitis media), 
  • celo bakteriemijo (prisotnost bakterij v krvi).

Po tem zapisu boste razumeli, kdaj nastanejo pogoji za super okužbo in kako se ji izogniti.

Bakterije na futurističnem zaslonu

Kako se razvije superokužba?

Zelo značilno je, da se superokužba razvije pri tistih, ki prebolevate prehlad ali gripo. 

Najprej ste bolni približno teden ali več. Ko se že začnete počutite boljše, kar naenkrat dobite povišano telesno temperaturo in simptomi se močno poslabšajo.

Bakterijski sinusitis je verjetno najpogostejša superokužba. 

Razvije se po prebolevanju navadnega prehlada. Prehlad se začne s smrkanjem, prozornim nosnim izcedkom in brez povišane telesne temperature. 

Če po tednu ali dveh dobite povišano telesno temperaturo, močne glavobole, in/ali zeleno-rumen izcedek iz nosu, se je pri vas najverjetneje razvilo bakterijsko vnetje sinusov (sinusitis).

Najbolj nevarne in smrtonosne superokužbe so sekundarne pljučnice, ki se običajno pojavijo po gripi. 

V bistvu so ravno te pljučnice krive za več kot 500.000 smrti, ki jih vsako leto pripišejo gripi. 

Prav tako kot bakterijsko vnetje sinusov, se sekundarna pljučnica razvije po okrevanju z gripo. 

Kar na enkrat se vam zelo poviša telesna temperatura, začne vas tresti, težko dihate, piska vam v pljučih in imate kratko sapo. 

Če se vam ali vašim bližnjim pojavijo taki simptomi, morate nemudoma do zdravnika.

Kdo je najbolj dovzeten za superokužbe?

Največje tveganje za superokužbo imajo 

  • ljudje s pljučnimi obolenji, kot so astma, KOPB (kronična obstruktivna pljučna bolezen), emfizem, 
  • kadilci ali tisti z oslabljenim imunskim sistemom, kot so sladkorni bolniki, nosečnice, srčno-žilni bolniki, 
  • ljudje na dializi, 
  • bolniki z rakom.

Vendar se je v zadnjih letih pokazalo, da lahko kdorkoli, ki preboleva ali zboli za gripo ali prehladom, zboli tudi za superokužbo, saj je le-teh vsako leto več.

Kako lahko preprečimo superokužbo?

Na prvem mestu je preprečevanje virusnih okužb, kot so prehladi in gripa.

Pomembna je higiena, torej redno umivanje rok.

V času sezone prehladov in gripe se ne dotikajte svojih oči, ust, svojega obraza ali nosu, če si niste predhodno temeljito umili roke. Saj se tako prenašajo virusi prehlada in gripe.

Zelo pomembna je tudi krepitev imunskega sistema. Najbolje je že kar preventivno, da ne zbolite.

Če pa že zbolite, je prav močan imunski sistem vaša obramba, da se iz navadnega prehlada ne razvije superokužba.