Kaj povzroča atopijski dermatitis?

Kaj je atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis (AD) klasificiramo kot kronično in ponavljajočo vnetno kožno bolezen. 

Povezujemo jo z dojenčki in otroki, vendar pa lahko izbruhne tudi pri mladostnikih in odraslih. 

Število prizadetih narašča. 

Po nekaterih ocenah ima AD v razvitem svetu že 15–20 % odraslih (DPBS). 

Kako prepoznamo atopijski dermatitis?

Ni vsaka rdeča srbečica atopijski dermatitis. Najlažje ga bomo prepoznali v primerjavi z drugimi, podobnimi kožnimi boleznimi.

Tipične kožne bolezni

Simptomi, po katerih atopijski dermatitis prepoznamo, so pordeli deli kože z mehurčki ali brez in s srbečico.

Pogosta je tudi kolonizacija prizadetih delov kože z bakterijo Staphylococcus aureus, kar dodatno prispeva k razvoju in intenzivnosti bolezni.

AD pogosto spremljajo tudi periferna eosinofilija in alergije, kar diagnosticiramo s povišanimi vrednostmi Imunoglobulinov E (IgE).

Eozinofilija je izraz za povečano število imunskih celic, ki jim rečemo eozinofilci, in so, kadar so namnoženi v tkivih, pogosto vpleteni v alergijske reakcije. 

AD se pri večini pacientov običajno razvije v zgodnjem otroštvu do 5. leta starosti. (Lyons idr., 2015).

Kako izgleda atopijski dermatitis

Kje se simptomi pojavijo?

Pojavnost je lahko sistemska in zajame celo telo. Lahko je pa tudi omejena na obraz, pregibe okončin, iztezne dele okončin, prste rok.

Vzroki za atopijski dermatitis

Vzroki za razvoj atopijskega dermatitisa ostajajo neznani.

Genetska predispozicija za razvoj AD je omenjana kot najpogostejši pogoj za razvoj bolezni (Lyons idr., 2015), vendar je za začetek bolezni potrebnih več dejavnikov.

Genetska predispozicija namreč predstavlja le 10–20% verjetnosti, da se bo bolezen dejansko razvila. Večinski 80–90 % delež predstavlja okolje.

Po do zdaj znanih podatkih je za razvoj AD potrebnih več genov v kombinaciji s spremenjenim delovanjem imunskega sistema, motnjami barierne funkcije kože in dejavniki okolja (Lee idr., 2018).

Neustrezno delovanje kože kot bariere omogoča alergenom in mikroorganizmom vstop v telo (Kim idr., 2019), kar pa sproži odziv imunskega sistema.

Sproščajo se citokini, ki aktivirajo limfoidne celice tipa 2 (Werfel idr., 2016; Otsuka idr., 2017). Vnetni proces posledično vpliva na večjo občutljivost kože na različne okoljske faktorje (Werfel idr., 2016).

Pacienti z AD so zato bolj občutljivi na toksične snovi iz okolja kot zdravi ljudje.

Gre za snovi kot so:

• formaldehidi,
• industrijski smog in smog prometa,
• mikrobni toksini,
• aditivi iz hrane,
• nikotin,
• alkohol,
• pesticidi,
• topila,
• težke kovine (Ionescu, 2009; Kim, 2015).

Stres, mikrobiom in prepustnost črevesne stene

Najnovejše raziskave kažejo, da k razvoju atopijskega dermatitisa prispevajo tudi

• nekatere spremembe kožnih maščob,
• nevroimunske interakcije
• in mikrobno neravnovesje kože in črevesja (Kim idr., 2019).

Stres

Vpliv psihološkega stresa na izbruhe akutnih faz atopijskega dermatitisa je že bil predmet raziskav. Znano je, da senzorne živčne celice izločijo nevrotransmiterje, ti pa regulirajo odzive imunskega sistema in posledično tudi barierno sposobnost kože (Suárez idr. 2012).

Mikrobiom

Pacienti z AD imajo značilno signifikantno nižje število črevesnih bakterij vrste Bifidobacterium in višje število bakterij vrste Staphylococcus kot zdravi ljudje (Watanabe idr., 2003).

Opažene so tudi pogoste prekomerne namnožitve patogenih bakterij v črevesju, kot sta Escherichia coli in Clostridium difficile ter istočasen upad števila koristnih bakterij (Penders idr. 2007).

Prepustnost črevesne stene

Ni znano, ali so spremembe mikrobne diverzitete pri pacientih z AD posledica ali vzrok za razvoj bolezni (Kim in Kim, 2019). Vemo pa, da prekomerno namnožene škodljive patogene bakterije vodijo v razvoj prepustne črevesne stene (Penders idr. 2007).

Prav prepustno črevesne stene je osnova za razvoj intoleranc na hrano, ki so pri pacientih z AD pogoste in velikokrat spregledane.

Za ustrezno načrtovanje preberite zapis Prehrana in Atopijski dermatitis.

Sklepne misli

Glede na obsežnost sistemskega vnetnega procesa si upravičeno zastavljamo vprašanja, ali je prav, da atopijskemu dermatitisu sploh še rečemo kronična kožna bolezen?

Odgovor bodo ponudile nadaljnje znanstvene študije. Trenutno so na voljo klasične terapije, ki jih je priporočeno kombinirati s prehransko terapijo, ter probiotiki in naravna dopolnila za umirjanje vnetnih procesov, obnovo črevesne stene ter sistemsko uravnovešanje delovanja telesa.

Kaj priporočamo

LactoDerma® je probiotik, OmegaMulti® Junior pa vir omege-3, ki je dobra za kožo.