Kaj je atopijski dermatitis

Atopijski dermatitis (AD) klasificiramo kot kronično in ponavljajočo vnetno kožno bolezen.

Povezujemo jo z dojenčki in otroki, vendar pa se lahko pojavi tudi pri mladostnikih in odraslih.

Število prizadetih narašča.

Po nekaterih ocenah ima AD v razvitem svetu že 15–20 % odraslih (DPBS).

Kako prepoznamo atopijski dermatitis?

Ni vsaka rdeča srbečica atopijski dermatitis. Najlažje ga bomo prepoznali v primerjavi z drugimi, podobnimi kožnimi boleznimi.

Tipične kožne bolezni

Simptomi, po katerih atopijski dermatitis pogosto prepoznamo, so pordeli deli kože z mehurčki ali brez in s srbečico.

Pogosta je tudi kolonizacija prizadetih delov kože z bakterijo Staphylococcus aureus, kar lahko vpliva na potek bolezni.

AD pogosto spremljajo tudi periferna eosinofilija in alergije, kar diagnosticiramo s povišanimi vrednostmi imunoglobulinov E (IgE).

Eozinofilija je izraz za povečano število imunskih celic, ki jim rečemo eozinofilci, in so, kadar so namnoženi v tkivih, pogosto povezani z alergijskimi reakcijami.

AD se pri večini pacientov običajno razvije v zgodnjem otroštvu do 5. leta starosti (Lyons idr., 2015).

Kako izgleda atopijski dermatitis

Kje se simptomi pojavijo?

Pojavnost je lahko razširjena in zajame večji del telesa, lahko pa je omejena na obraz, pregibe okončin, iztezne dele okončin ali prste rok.

Vzroki za atopijski dermatitis

Vzroki za razvoj atopijskega dermatitisa še niso popolnoma pojasnjeni.

Genetska predispozicija za razvoj AD se pogosto omenja kot pomemben dejavnik (Lyons idr., 2015), vendar je za pojav bolezni običajno potrebna kombinacija več dejavnikov.

Genetska predispozicija namreč predstavlja le del verjetnosti za razvoj bolezni, pomembno vlogo pa imajo tudi okoljski vplivi.

Po do zdaj znanih podatkih je za razvoj AD potrebnih več genov v kombinaciji s spremenjenim delovanjem imunskega sistema, motnjami barierne funkcije kože in dejavniki okolja (Lee idr., 2018).

Neustrezno delovanje kože kot bariere lahko omogoča alergenom in mikroorganizmom lažji stik s kožo (Kim idr., 2019), kar lahko sproži odziv imunskega sistema.

Sproščajo se citokini, ki aktivirajo limfoidne celice tipa 2 (Werfel idr., 2016; Otsuka idr., 2017). Vnetni proces lahko vpliva tudi na večjo občutljivost kože na različne okoljske dejavnike (Werfel idr., 2016).

Koža pri osebah z AD je zato pogosto bolj občutljiva na različne okoljske vplive.

Gre za snovi kot so:

• formaldehidi
• industrijski smog in prometni izpusti
• mikrobni toksini
• aditivi iz hrane
• nikotin
• alkohol
• pesticidi
• topila
• težke kovine (Ionescu, 2009; Kim, 2015)

Stres, mikrobiom in prepustnost črevesne stene

Novejše raziskave kažejo, da lahko k razvoju atopijskega dermatitisa prispevajo tudi:

• spremembe v sestavi kožnih maščob
• nevroimunske interakcije
• spremembe v mikrobiomu kože in črevesja (Kim idr., 2019)

Stres

Vpliv psihološkega stresa na izbruhe akutnih faz atopijskega dermatitisa je bil predmet številnih raziskav.

Znano je, da senzorne živčne celice izločajo nevrotransmiterje, ki lahko vplivajo na odzive imunskega sistema in posledično tudi na barierno sposobnost kože (Suárez idr., 2012).

Mikrobiom

Pacienti z AD imajo v nekaterih raziskavah drugačno sestavo črevesnega mikrobioma kot zdravi posamezniki, na primer nižje število bakterij vrste Bifidobacterium in višje število bakterij vrste Staphylococcus (Watanabe idr., 2003).

Opažene so tudi pogostejše spremembe v ravnovesju črevesnih bakterij, vključno z večjo prisotnostjo nekaterih patogenih bakterij, kot sta Escherichia coli in Clostridium difficile, ter hkratnim zmanjšanjem števila koristnih bakterij (Penders idr., 2007).

Prepustnost črevesne stene

Ni povsem jasno, ali so spremembe v mikrobni raznolikosti pri pacientih z AD vzrok ali posledica bolezni (Kim in Kim, 2019).

Pri nekaterih posameznikih z AD se lahko pojavljajo tudi različne prehranske občutljivosti, ki so lahko povezane s stanjem prebavnega sistema.

Za dodatne informacije preberite zapis Prehrana in atopijski dermatitis.

Sklepne misli

Glede na obsežnost sistemskih procesov, povezanih z atopijskim dermatitisom, se raziskovalci vse pogosteje sprašujejo, ali gre zgolj za kožno bolezen ali za širše stanje organizma.

Odgovore bodo prinesle nadaljnje znanstvene raziskave.

Trenutno se za obvladovanje simptomov uporabljajo različni medicinski pristopi, pomembno vlogo pa lahko imata tudi ustrezna prehrana in zdrav življenjski slog.