Kako stres vpliva na zdravje?

Posledice stresa

Kako stres na delovnem mestu vpliva na zdravje, je pokazala študija, narejena na univerzah Harvard in Stanford. Za zdravje je škodljiv kot pasivno kajenje.

Razkriva tudi, kako stres vpliva na posamezne organe in telesne funkcije.

Do konca zapisa boste razumeli, zakaj je smiselno stres obvladati čim prej. Naučili se boste tudi, kako.

1. Stres in možgani

Ko ste pod stresom, dajejo vaši možgani signal in povelje nadledvičnim žlezam za sproščanje kortizola in adrenalina. Pri kroničnem stresu je sproščanje teh dveh hormonov konstantno in skoraj neprekinjeno.

Študija je pokazala, da povzroča kroničen stres dolgotrajne spremembe v strukturi in funkciji možganov. Te spremembe lahko prispevajo k težavam z mentalnim zdravjem.

Dejansko so raziskave pokazale, da je kroničen stres povezan s povečanim tveganjem za razvoj 

• depresije, 
• anksioznosti, 
• nespečnosti, 
• demence.

2. Stres redi

Veliko ljudi ne more shujšati zaradi preobilice stresa. Raziskave so pokazale, da kroničen stres lahko upočasni vašo presnovo in poveča vašo željo po hrani. Tako se vsako leto kopičijo kile namesto, da bi jih bilo manj.

3. Stres in imunski sistem

Veliko ljudi z avtoimunskimi obolenji je opazilo, da so se njihove težave z zdravjem začele ob oziroma po stresnih življenjskih prelomnicah.

Raziskave so potrdile povezavo med stresom in avtoimunskimi boleznimi.

Ena izmed študij je pokazala, da so imeli bolniki z avtoimunsko boleznijo ščitnice bolj stresne dogodke v življenju kot primerljiva kontrolna skupina.

V nedavno objavljeni raziskavi so znanstveniki ugotovili, da travmatski stres v otroštvu poveča verjetnost, da kasneje v življenju zbolimo za avtoimunsko boleznijo.

4. Stres in ščitnica 

Stres lahko vpliva na vašo ščitnico na mnogo različnih načinov. Nekatere študije so na primer pokazale, da stres zmanjša pretvorbo ščitničnega hormona T4 (neaktivnega) v T3 (aktivnega), kar vodi do nizke ravni T3 in lahko sproži avtoimunske težave s ščitnico (Hashimotov tiroiditis ali Gravesovo bolezen).

5. Vaš prebavni trakt 

Vaš prebavni trakt velja za vaše druge možgane. Dejansko vsebuje 95 % serotonina, ki ga imenujemo tudi 'hormon sreče'. Zato ni nobeno presenečenje, da so v raziskavah povezali stres s težavami in boleznimi prebavnega trakta, kot so: 

• sindrom razdražljivega črevesja, 
• gastroezofagalna refluksna bolezen (GERB), 
• in razjede.

6. Stres obremenjuje srce

Veliko ljudi opaža, da se njihovo zdravje poslabšuje, ko skrbijo za obolelega partnerja ali starša. Tudi v raziskavah so ugotovili, da so ljudje, ki skrbijo za bližnje, izpostavljeni kroničnemu stresu in imajo povečano stopnjo bolezni srca, v primerjavi z 'neskrbniki'.

Poleg tega je ena izmed študij pokazala, da je stres na delovnem mestu zelo pomemben dejavnik tveganje za razvoj metaboličnega sindroma.

Metabolični sindrom je skupek različnih dejavnikov tveganja, kot so

• povišan holesterol,
• povišani trigliceridi,
• povišana raven glukoze,

ki znatno povečajo tveganje za nastanek aterosklerotičnih srčno-žilnih bolezni in drugih zdravstvenih težav.

7. Vaše oči in ušesa

So vaše oči že kdaj nekontrolirano trzale? Kronični stres lahko vodi do trzanja očesa in krčev. Poleg tega so kroničen stres povezali tudi z zvenenjem/piskanjem v ušesih (tinitus) in vrtoglavico. Obe težavi sta zelo utrujajoči in zmanjšata kvaliteto življenja.

8. Vaši nadledvični žlezi 

Na Univerzi Berkley so v eni študiji pokazali, da med tem, ko možgani zaradi vpliva kroničnega stresa spodbujajo izločanje kortizola, presežek kortizola poškoduje možgane.

Drugače povedano: kronično povišana raven kortizola lahko vodi v začaran krog, kjer so možgani ves čas v stanju 'boja ali bega' oziroma v stanju pripravljenosti.

Čez čas to stanje lahko vodi do adrenalne utrujenosti (izčrpavanja nadledvičnih žlez).

9. Vaši kromosomi

Končne dele kromosomov imenujemo telomere. Telomere so povezane s staranjem in boleznijo. Na splošno velja, da daljše, kot so vaše telomere, daljša je vaša življenjska doba in obratno.

Raziskave so pokazale, da kroničen stres lahko skrajša dolžino vaših telomer in s tem pospeši staranje. 

Druga študija je pokazala, da so telomere pri ženskah, ki so pod kroničnim stresom, krajše kot telomere pri ženskah z nizko stopnjo stresa in napetosti.

Kako zmanjšati stres v službi?

Če čakate na pravi trenutek, da se boste osredotočili na obvladovanje stresa in vašega zdravja, je pravi trenutek že nastopil.

Če je vira stresa predvsem služba, je prvi korak postavljanje meja. Koristile bodo tudi:

• meditacija,
• tehnike dihanja,
• sprehodi,
• poslušanje umirjene glasbe,
• poslušanje pripovedi,
• ali branje.

Branje lahko zelo zmanjša raven stresa, saj se vaš um v času branja preusmeri od vaših vsakodnevnih misli in ga sprosti. Redna meditacija prav tako pomaga pri sproščanju.

Umirjeno glasbo lahko najdete bodisi na YouTube, obstajajo tudi namenske aplikacije, kot je Calm.

1. Opazujte svoje dihanje

Sedite 'po turško' ali se ulezite na hrbet, zaprite oči in opazujte vaše dihanje. Ne posegajte vanj, samo opazujte ga in štejte vsak izdih in udih – to je ena enota. Štejete do kolikor želite (20, 30, 50 ….). Preverjeno sprošča. Zelo dobro je izvajati to tehniko, ko pridete iz službe domov. Tako se sprostite, pustite vse skrbi in stres v službi in se posvetite sebi in vašim najdražjim.

2. Povečajte vnos določenih hranil

Ko je telo v stresu, pogosto potrebuje večjo količino določenih hranil. Potrebe telesa so povečane, ker potrebuje več energije, saj se zaloge hitreje praznijo in to se hitro občuti kot utrujenost, ki lahko vodi do izčrpavanja telesa ali celo izgorelosti. Poleg tega potrebuje telo hranila, ki omilijo posledice oksidativnega stresa. 

Enduranza?

Mnogo hranil, ki jih potrebuje telo v obdobju stresa, najdete v prehranskem dodatku Enduranza. Enduranza vsebuje Abigenol, vir polifenolov iz lubja kočevske jelke. Bioaktivne sestavine v Enduranzi ščitijo celice pred oksidativnim stresom in omogočajo nemoteno nastajanje ATP. 

Energijo pridobivamo v osnovi iz treh glavnih skupin hranil:

• ogljikovih hidratov,
• maščob
• in beljakovin.

Hranila se presnovijo in končni rezultat je nastanek energije v celicah. Celica je sestavljena iz več organelov. Za pridobivanje energije so denimo odgovorni mitohondriji. Zato jim rečemo tudi celične energijske centrale. Energija nastaja v obliki ATP molekul (adenozin trifosfat). [glej video]

Enduranza je po mnenju obiskovalcev lekarn že tretje leto zapored št. 1 za utrujenost in izčrpanost.

Zadostuje že 1 tabletka na dan. Bolj dosledno je jemanje, boljši je učinek.

Vitamin C in železo prispevata k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti. Tiamin (vitamin B1) prispeva k normalnemu psihološkemu delovanje. Vitamin C, vitamin E, selen, cink in baker imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.