Posledice stresa

Kako stres* na delovnem mestu vpliva na zdravje, je pokazala študija, narejena na univerzah Harvard in Stanford. Nekatere analize kažejo, da je lahko dolgotrajen stres za zdravje zelo obremenjujoč – primerljiv z nekaterimi drugimi znanimi dejavniki tveganja.

Raziskave razkrivajo tudi, kako stres vpliva na posamezne organe in telesne funkcije.

Do konca zapisa boste razumeli, zakaj je smiselno stres obvladati čim prej. Naučili se boste tudi, kako.

1. Stres in možgani

Ko ste pod stresom*, vaši možgani pošljejo signal nadledvičnim žlezam za sproščanje kortizola in adrenalina.

Pri dolgotrajnem stresu se lahko ta odziv pojavlja pogosto.

Raziskave kažejo, da je kronični stres lahko povezan s spremembami v delovanju možganov, ki lahko vplivajo na počutje in kognitivne funkcije.

V nekaterih raziskavah so kronični stres povezali tudi z večjo pojavnostjo težav, kot so:

• depresivno razpoloženje
• anksioznost
• motnje spanja
• upad kognitivnih sposobnosti

2. Stres in telesna teža

Pri nekaterih ljudeh je lahko stres povezan tudi s težavami pri uravnavanju telesne teže.

Raziskave kažejo, da lahko kronični stres vpliva na presnovo in poveča željo po kalorični hrani. Posledično lahko sčasoma pride do postopnega povečevanja telesne teže.

3. Stres in imunski sistem

Veliko ljudi z avtoimunskimi obolenji opaža, da so se njihove zdravstvene težave pojavile v obdobjih večjih življenjskih obremenitev.

Raziskave kažejo na povezavo med dolgotrajnim stresom* in delovanjem imunskega sistema.

V nekaterih študijah so na primer ugotovili, da so bolniki z avtoimunsko boleznijo ščitnice pogosteje poročali o več stresnih življenjskih dogodkih kot primerljiva kontrolna skupina.

Druge raziskave nakazujejo, da lahko močne stresne izkušnje v zgodnjem življenju vplivajo na zdravje tudi kasneje v življenju.

4. Stres in ščitnica

Stres lahko vpliva na hormonsko ravnovesje v telesu, vključno z delovanjem ščitnice.

Nekatere raziskave so pokazale, da lahko dolgotrajen stres vpliva na presnovo ščitničnih hormonov in njihovo ravnovesje v telesu.

5. Vaš prebavni trakt

Prebavni trakt pogosto imenujemo tudi “drugi možgani”.

Velik delež serotonina, ki vpliva na razpoloženje, nastaja prav v prebavilih. Zato ni presenetljivo, da so v raziskavah povezali stres* z različnimi prebavnimi težavami, kot so:

• sindrom razdražljivega črevesja
• gastroezofagealni refluks
• želodčne težave

6. Stres obremenjuje srce

Veliko ljudi opaža, da se njihovo počutje poslabša, ko skrbijo za bolnega partnerja ali starša.

Raziskave kažejo, da so ljudje, ki dolgotrajno skrbijo za bližnje, pogosto izpostavljeni večji stopnji kroničnega stresa.

Pri teh posameznikih so raziskovalci opazili tudi več dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni.

Ena izmed študij je pokazala tudi, da je stres na delovnem mestu lahko povezan z večjim tveganjem za razvoj metaboličnega sindroma.

Metabolični sindrom vključuje kombinacijo dejavnikov tveganja, kot so:

• povišan holesterol
• povišani trigliceridi
• povišana raven glukoze

Ti dejavniki lahko povečajo tveganje za srčno-žilne bolezni.rugih zdravstvenih težav.

7. Vaše oči in ušesa

Ste že kdaj opazili, da vam ob večjih obremenitvah začne trzati oko?

Dolgotrajen stres lahko vpliva tudi na živčni sistem, kar se lahko kaže kot:

• trzanje očesa
• zvenenje ali piskanje v ušesih (tinitus)
• vrtoglavica

Takšne težave lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja.

8. Vaši nadledvični žlezi

Raziskovalci z univerze Berkeley so pokazali, da lahko dolgotrajno povišana raven stresnega hormona kortizola vpliva na delovanje možganov.

Dolgotrajen stres lahko povzroči stanje stalne pripravljenosti – pogosto opisano kot odziv »boj ali beg«.

Sčasoma lahko takšno stanje vodi do občutka dolgotrajne telesne in duševne izčrpanosti.

9. Vaši kromosomi

Končne dele kromosomov imenujemo telomere.

Dolžina telomer je povezana z biološkimi procesi staranja.

Nekatere raziskave kažejo, da je kronični stres lahko povezan s spremembami v teh procesih.

V eni izmed študij so na primer ugotovili, da so imele ženske, ki so bile dalj časa izpostavljene stresu, krajše telomere kot ženske z nižjo stopnjo stresa.

Kako zmanjšati stres v službi?

Če čakate na pravi trenutek, da se boste osredotočili na obvladovanje stresa in svojega zdravja, je pravi trenutek lahko že danes.

Če je vir stresa predvsem služba, je prvi korak postavljanje meja.

Koristijo lahko tudi:

• meditacija
• tehnike dihanja
• sprehodi
• poslušanje umirjene glasbe
• poslušanje pripovedi
• branje

Branje lahko pomaga pri sproščanju, saj se um za nekaj časa odmakne od vsakodnevnih skrbi. Podobno lahko redna meditacija pomaga pri umirjanju misli.

Umirjeno glasbo lahko najdete na YouTubu ali v namenskih aplikacijah, kot je Calm.alm.

1. Opazujte svoje dihanje

Sedite po turško ali se ulezite na hrbet, zaprite oči in opazujte svoje dihanje.

Ne posegajte vanj – samo opazujte ga in štejte vsak vdih in izdih.

Ta preprosta vaja lahko pomaga pri umirjanju in sproščanju, zlasti po napornem dnevu.

2. Povečajte vnos določenih hranil

V obdobjih večjih obremenitev je še posebej pomembno, da telesu zagotovimo dovolj hranil.

Uravnotežena prehrana z vitamini, minerali in antioksidanti lahko podpira normalno delovanje telesa in pomaga pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Enduranza

Prehransko dopolnilo Enduranza vsebuje Abigenol – vir polifenolov iz lubja kočevske jelke – ter kombinacijo vitaminov in mineralov.

Vitamin C in železo prispevata k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti.

Vitamin C, vitamin E, selen, cink in baker imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Vitamin C, tiamin (vitamin B1) in železo prispevajo k sproščanju energije pri presnovi.

Tiamin (vitamin B1) prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

Vitamina C in D imata vlogo pri delovanju imunskega sistema.