Živim zase

»Včasih sem imela trideset kilogramov več,« je rekla. »V roke sem se vzela sama. Če se ne bi, bi me morda zadela kap ali infarkt, tako kot mojo mamo in brata. Nisem dobila samo nove postave, ampak tudi novo življenje. Zdaj živim zase.«

»Kot sem rekla. Novo življenje. Z novim partnerjem. Pa kolesarjenje, joga, trebušni ples, gledališče. Nadomeščam za nazaj,« se je nasmehnila. Hrup na vhodu je pritegnil najino pozornost. Vedeli sva, kdo se tako smeji.

»Dobro izgledate,« se nisem mogla zadržati. Ženska, ki mi je sedla nasproti, ni kazala več kot petintrideset let. Vedela sem, da jih ima dvajset več. Ne zunanja podoba, samozavest, ki jo je izžarevala, me je pustila brez besed.

»Ampak …« Skladno, mišičasto telo, ki ga je poudarjala preprosta črna obleka, pač ni moglo nastati samo s hujšanjem.

Lucija Vrabič Dežman, specialistka ginekologije in porodništva, je pač gospa, katere energijo začutiš že na daleč.

»Ko sem se pripravljala na pogovor, sem našla na desetine študij in stotine člankov o tem, kako zdraviti ženske v menopavzi. Kot da bi šlo za hudo bolezen.«

»Ah, naj prenehajo s tem strašenjem žensk vsevprek. Menopavza ni bolezen in nobene potrebe ni, da bi zaradi nje padla kakovost življenja.

Nasprotno: menopavza je lahko priložnost za začetek obdobja, v katerem bodo sebe postavile v ospredje.

Česar nam, Slovenkam, na splošno zelo primanjkuje. Če pa imajo ženske klimakterične težave, naj poiščejo pomoč.

Čim prej, tem bolje.

Prav ginekologi jim lahko strokovno predstavimo prednosti in slabosti hormonskega zdravljenja, naravnih pristopov ali tudi možnosti brez zdravljenja ter jim svetujemo pri izbiri možnosti, ki je zanje najbolj primerna.«

Kaj se v telesu dogaja v klimakteriju?

V jajčnikih zori vse manj spolnih celic, hkrati pa se zmanjšuje tudi tvorba spolnih hormonov.

Zadnja menstruacija (menopavza), ki jo ženske v razvitem svetu običajno doživijo po petdesetem letu, pomeni konec rodnega obdobja. V ženskem telesu ima pomembno vlogo spolni hormon estrogen in prav njegovo pomanjkanje po menopavzi je lahko povezano z različnimi telesnimi spremembami in težavami.

Zakaj nekatere ženske ob nastopu menopavze nimajo nobenih težav, druge pa velike?

Tega ne vemo.

Dejstvo je, da približno polovica Evropejk ob nastopu menopavze nima izrazitih zdravstvenih težav, pri približno 20 do 30 odstotkih pa so težave tako izrazite, da poiščejo strokovno pomoč.

Velike epidemiološke študije po svetu so pokazale, da klimakterične težave pogosto manj prizadenejo Azijke, kar raziskovalci pogosto povezujejo z njihovo prehrano, bogato s sojo oziroma fitoestrogeni.

Gre za snovi rastlinskega izvora, ki imajo v telesu določene učinke, podobne estrogenu. Poznamo več kot deset vrst fitoestrogenov, rastlin, ki jih vsebujejo, pa je več sto.

Kakšne so najpogostejše težave, povezane z menopavzo?

Težave so lahko zelo različne in tudi različno močno izražene.

Pogosto se pojavijo vročinski valovi (valunge) z nenadnim potenjem in pospešenim bitjem srca. Spremljajo jih lahko utrujenost, nespečnost in razdražljivost.

Pri nekaterih ženskah se pojavijo tudi spremembe na koži in laseh, zaradi upada estrogena pa so lahko pogostejša vnetja nožnice in sečil.

Dolgoročno se lahko poveča tudi tveganje za osteoporozo ter za bolezni srca in ožilja.

Kako zdravite klimakterične težave?

Hormonsko nadomestno zdravljenje je ena izmed možnosti za lajšanje klimakteričnih težav.

Z njim nadomeščamo padec estrogena in pri številnih ženskah lahko prispeva k obravnavi nekaterih simptomov menopavze.

Priporoča se predvsem ženskam, ki imajo izrazite klimakterične težave ali povečano tveganje za osteoporozo, vedno pa o tem odloča zdravnik skupaj s pacientko.

Zdravljenje se lahko začne kmalu po menopavzi, trajanje pa je prilagojeno posameznici in njenim potrebam.

Na voljo so različne oblike: tablete, obliži, geli, vaginalne svečke.

Kaj pa naravni pristopi?

Naravni pristopi vključujejo rastlinska zdravila iz grozdnate svetilke ter prehranska dopolnila, ki vsebujejo fitoestrogene.

Pripravki iz korenike grozdnate svetilke (Cimicifuga racemosa) se pogosto uporabljajo v obdobju menopavze, zlasti pri ženskah, ki iščejo rastlinske možnosti podpore v tem življenjskem obdobju.

Nekatere raziskave preučujejo njihov možen vpliv na počutje.

Delujejo prek vpliva na določene hormonske receptorje v telesu, vendar drugače kot klasični hormoni.

Uporaba takšnih pripravkov je priporočljiva ob posvetu z zdravnikom ali farmacevtom.

Smernice hormonskega nadomestnega zdravljenja so se spremenile

Hormonsko nadomestno zdravljenje je bilo v določenem obdobju precej kritizirano.

Kasnejše raziskave so pokazale, da ima lahko pri ženskah, ki z zdravljenjem začnejo dovolj zgodaj po menopavzi, pomembno vlogo pri obravnavi simptomov menopavze ter pri skrbi za zdravje kosti.

Pri ženskah s povečanim tveganjem za hormonsko odvisnega raka dojke pa je vedno potrebna dodatna previdnost in individualna presoja zdravnika.

Ali se pri vseh ženskah po menopavzi poveča tveganje za srčno-žilne bolezni?

Tveganje za srčno-žilne bolezni se s starostjo povečuje pri obeh spolih.

Pri ženskah po menopavzi je lahko to še izrazitejše zaradi zmanjšanja ravni estrogena, ki ima v rodnem obdobju zaščitno vlogo.

Veliko lahko naredimo same: več gibanja, vzdrževanje primerne telesne teže, uravnotežena prehrana ter zmanjševanje stresa.

Življenjski slog ima namreč pomembno vlogo pri dolgoročni preventivi številnih bolezni.

 Kako pomembna je spolnost v tem obdobju?

Spolnost ostaja pomemben del kakovosti življenja tudi po menopavzi.

Raziskave v Sloveniji kažejo, da je po menopavzi spolno aktivnih več kot 80 odstotkov žensk ter da imajo mnoge še vedno redne in zadovoljujoče spolne odnose.

Pri nekaterih ženskah se sicer pojavi suha nožnica, ki jo ginekologi pogosto obravnavajo z lokalnim zdravljenjem.

Zadovoljujoča spolnost je pogosto povezana z dobrim počutjem in partnersko bližino.

Spolnost po petdesetem ni tabu

Spolnost po petdesetem ali šestdesetem letu je pri nas še vedno pogosto tabu.

Zelo zgrešena je predpostavka, da je spolnost namenjena samo mladim.

Spolnost je pomemben element kakovostnega partnerskega življenja v vseh življenjskih obdobjih. Ni razloga, da ženske ne bi ostale spolno aktivne tudi v poznejših letih.

Res je, da se libido lahko nekoliko spremeni, vendar to ne pomeni, da spolnost ne ostaja pomemben in lep del partnerskega odnosa.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc