Živim zase
»Včasih sem imela trideset kilogramov več,« je rekla. »V roke sem se vzela v meni. Če se ne bi, bi me zadela kap ali infarkt. Tako, je kot mojo mamo in brata. Nisem dobila samo nove postave, ampak tudi novo življenje. Zdaj živim zase.«
»Kot sem rekla. Novo življenje. Z novim parterjem. Pa kolesarjenje, joga, trebušni ples, gledališče. Nadomeščam za nazaj,« se je nasmehnila. Hrup na vhodu je pritegnil najino pozornost. Vedeli sva, kdo se tako smeji.

»Dobro izgledate,« se nisem mogla zadržati. Ženska, ki mi je sedla nasproti, ni kazala več kot petintrideset let. Vedela sem, da jih ima dvajset več. Ne zunanja podoba, samozavest, ki jo je izžarevala, me je pustila brez besed.

»Ampak…« Skladno, mišičasto telo, ki ga je poudarjala preprosta črna obleka, pač ni moglo nastati s hujšanjem.

Lucija Vrabič Dežman, specialistka ginekologije in porodništva, je pač gospa, katere energijo začutiš že na daleč.

Lucija Vrabič

do 30%


Evropejk ima ob menopavzi tako hude težave, da poiščejo pomoč.

80%


Slovenk ima redne in zadovoljujoče spolne odnose po menopavzi.

»Ko sem se pripravljala na pogovor, sem našla na desetine študij in stotine člankov o tem, kako zdraviti ženske v menopavzi. Kot da bi šlo za hudo bolezen.«

»Ah, naj prenehajo s tem strašenjem žensk vsevprek. Menopavza ni bolezen in nobene potrebe ni, da bi zaradi nje kakorkoli padla kakovost njihovega življenja.

Nasprotno: menopavza je lahko priložnost za začetek obdobja, v katerem bodo sebe postavile v ospredje.

Česar nam, Slovenkam, na splošno zelo primanjkuje. Če pa imajo ženske klimakterične težave, naj poiščejo pomoč.

Čim prej, tem bolje.

Prav ginekologi jim lahko strokovno neoporečno predstavimo prednosti in slabosti hormonskega zdravljenja, naravnega zdravljenja ali ne-zdravljenja in jim svetujemo pri izbiri možnosti, ki je zanje najbolj optimalna.«

Kaj se v telesu dogaja v klimakteriju?

V jajčnikih zori vse manj spolnih celic, hkrati se zmanjšuje tudi tvorba spolnih hormonov.

Zadnja menstruacija (menopavza), ki jo ženske v razvitem svetu doživijo po petdesetem letu, pomeni konec rodnega obdobja. V ženskem telesu igra pomembno vlogo spolni hormon estrogen in prav njegovo pomanjkanje po menopavzi lahko povzroči številne težave in obolenja.

Zakaj nekatere ženske ob nastopu menopavze nimajo nobenih težav, druge pa velike?

Tega ne vemo. Dejstvo je, da polovica Evropejk ob nastopu menopavze nima popolnoma nobenih zdravstvenih težav, 20 do 30 odstotkov pa tako velike, da poiščejo pomoč.

Velike epidemiološke študije po svetu so pokazale, da klimakterične težave manj prizadenejo Azijke, kar pripisujejo predvsem njihovi prehrani, bogati s sojo oziroma fitoestrogeni.

Gre za snovi rastlinskega izvora, ki so po učinku podobne estrogenu. Imamo jih več kot deset vrst, rastlin, ki jih vsebujejo, pa je več kot tristo.

Kakšne so najpogostejše težave, povezane z menopavzo?

Zdravstvene težave so različne in tudi različno močno izražene.

Najbolj neprijetni so vročinski valovi (valunge) z nenadnim potenjem in pospešenim bitjem srca, ki gredo pogosto z roko v roki z utrujenostjo, nespečnostjo, razdražljivostjo. Lahko se pojavijo spremembe na koži in laseh, zaradi upada estrogena so pogostejša vnetja nožnice in sečil.

Dolgoročno se poveča tveganje za osteoporozo ter za bolezni srca in ožilja.

Kako zdravite klimakterične težave?

Hormonsko nadomestno zdravljenje je za zdravljenje klimakteričnih težav najbolj učinkovito. Z njim nadomestimo padec estrogena ter uspešno odpravimo težave.

Zelo priporočljivo je predvsem za ženske, ki imajo poleg klimakteričnih težav še npr. povečano tveganje za osteoporozo ter bolezni srca in ožilja.

Zdravljenje naj se začne čim prej po menopavzi, priporočamo pa ga vsaj dve leti. Lahko traja tudi deset let ali več. Splošna, umetna časovna omejitev ni smiselna, saj so si ženske med seboj različne , različne pa so tudi njihove potrebe glede nadomeščanja spolnih hormonov.

Na voljo so različne oblike: tabletke, obliži, mazila, vaginalne svečke…

Kaj pa naravno zdravljenje?

Naravno zdravljene obsega naravno zdravilo iz grozdnate svetilke in prehranska dopolnila, ki vsebujejo fitoestrogene.

Naravno zdravilo, pridobljeno iz korenike grozdnate svetilke (Cimicifuga Racemoza) je učinkovito predvsem pri težavah, ki so povezane s slabim razpoloženjem, čustveno labilnostjo ter z vročinskimi valovi, uspešno pa je v 80 do 85 odstotkih primerov.

Edinstveno je tudi v načinu delovanja.

Spada v t.i. skupino rastlinskih SERMov (selektivnih estrogenskih receptorskih modulatorjev).

Kaj to pomeni?

To pomeni, da se v nekaterih tkivih, organih veže na estrogenske receptorje, izvaja učinke estrogena in ženskam koristi, v drugih tkivih ali organih pa ne in jim tako ne more škodovati.

Tipičen primer za to je dojka, ki je odvisna od ženskih spolnih hormonov. Pri nekaterih dolgotrajnih uporabnicah HZ opozarjajo na večje tveganje za raka na dojki.

Zdravilo iz grozdnate svetilke se prav zaradi svoje selektivnosti, saj ne vpliva na dojke, lahko varno uporablja, celo pri ženskah, ki so bile npr. zaradi raka dojke že zdravljene, kar je v skladu s konsenzom slovenskega menopavznega društva, po zahodnoevropskih fitofarmacevtskih smernicah pa je to naravno zdravilo izbira zdravljenja tudi za predmenstrualni sindrom ter za boleče menstruacije.

Smernice hormonskega nadomestnega zdravljenja so se spremenile

Hormonsko nadomestno zdravljenje je bilo nekaj časa zelo v nemilosti.

Ker smo zgolj povzemali ugotovitve iz ZDA, smo ženskam naredili veliko škode. Novejše študije so namreč pokazale, da če ženske s hormonskim nadomestnim zdravljenjem začnejo dovolj zgodaj (čim prej po menopavzi, najkasneje pa do 60. leta starosti), ima nadomeščanje estrogena bistveno več koristi kot škode: poveča se kakovost življenja, podaljša se življenjska doba, zdravljenje odlično vpliva na kosti, ker preprečuje zlome.

Res pa je, da se pri ženskah s povečanim tveganjem za hormonsko odvisnega raka dojk po več kot desetletni uporabi rahlo poveča njegova pojavnost.

Vendar to ne velja za ženske, ki uporabljajo samo estrogen, najbolje v obliki obliža, in tudi ne, če je dodan »prijazen« progestagen, npr. didrogesteron.

Sama sicer ženskam po raku dojke največkrat svetujem naravno zdravilo iz grozdnate svetilke, ki učinkovito blaži težave in dokazano deluje protitumorsko.

Ali se pri vseh ženskah zaradi padca estrogena po menopavzi poveča tveganje za srčno-žilne bolezni?

Tveganje se povečuje s starostjo pri obeh spolih, vendar pri ženskah po menopavzi še bolj očitno, ker nam manjka estrogena, ki nas v rodnem obdobju ščiti proti SŽB.

Veliko lahko naredimo same z zdravim načinom življenja: več gibanja, vzdrževanje primerne telesne teže, uživanje hrane bogate s fitoestrogeni, razbremenitev stresa.

Na tak način tveganje zmanjšamo, saj je znano, da je prav slog življenja bistven za dolgoročno preventivo številnih bolezni.

 Ali je ženska s povišanim krvnim tlakom in možgansko kapjo pri sorodniku v prvem kolenu kandidatka za hormonsko nadomestno zdravljenje, tudi če nima drugih težav?

Taka ženska nima kar avtomatično ovir za predpisovanje HZ.

Njeno tveganje za ta obolenja je zaradi družinske obremenjenosti večje, kar je pomemben podatek za njeno usmeritev v zdrav način življenja. Raziskave pa so pokazale: če ženske začnejo uporabljati HZ dovolj zgodaj, še preden so izražene arteriosklerotične spremembe na žilah, se jim na ta način zmanjša tveganje za SŽB in podaljša življenje.

Kako na menopavzo vpliva zgodnje telesno dozorevanje?

Glede na to, da bodo ženske dlje časa v rodnem obdobju, bodo tudi dlje časa izpostavljene zaščitnemu delovanju ženskih spolnih hormonov.

Ali bo to pomenilo njihovo boljšo kardiovaskularno stanje ali pa bo morebiti povečalo tveganja za druga od hormonov odvisna obolenja, ne vemo.

Ni pa to povezano z zgodnejšim vstopom v menopavzo. Nastop menopavze je odvisen od tega, kje ženske živijo. V razvitem svetu jo doživijo kasneje, v nerazvitem pa prej. Nastop je genetsko pogojen, kadilke pa jo doživijo prej.

Ali ima menopavza lahko tudi pozitivni vpliv na zdravje ženske?

Lahko.

Predvsem na kakovost življenja. Skrbi za neželeno nosečnost ni več, večina žensk je še polno aktivnih in zelo vitalnih. Menopavza je odlična priložnost, da se zazrejo v prihodnost in se odločijo, da bodo naslednjo tretjino življenja preživele tako, da se bodo brez slabe vesti posvetile sebi.

Kako pomembna je spolnost v tem obdobju?

Absolutno je potrebno poskrbeti za zadovoljujočo spolnost.

Pred nekaj leti smo opravili veliko raziskavo, ki je pokazala, da je po menopavzi spolno aktivnih več kot 80 odstotkov Slovenk, da imajo redne in zadovoljujoče spolne odnose ter da spolnost ostaja enako aktualna kot je bila v rodnem obdobju.

Pri določenem odstotku žensk se sicer lahko pojavi suha nožnica, ki pa je ni problem odpraviti: ginekologi predpišemo majhne odmerke estrogena, ki deluje lokalno, zgolj na nožnično sluznico.

S tem se na novo zgradi zgornja plast sluznice, težave izginejo, neželenih hormonskih učinkov pa zaradi majhnega odmerka ni. Raziskave po svetu dokazujejo, da zadovoljujoča spolnost daljša življenjsko dobo in izboljša zdravje obeh partnerjev.

Kar pa ne zmanjšuje predsodkov…

Spolnost po petdesetem, šestdesetem letu starosti je pri nas še vedno tabu.

Zelo zgrešena je predpostavka, da je spolnost primerna samo za mlade v rodni dobi, potem pa vse manj, češ, saj smo tako in tako (pre)stari in se ne spodobi.

Spolnost je pomemben element kvalitetnega življenja v vsakem partnerstvu. Popolnoma nobene ovire ni, da ženske ne bi ostale spolno aktivne do konca življenja.

Libido zaradi manj hormonov sicer pade in spolne sle, kot je bila v mladosti, seveda ne moremo pričakovati, kar pa ne pomeni, da spolnost ne ostaja več nekaj najlepšega in osrečujočega v vsakem partnerstvu.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc