Merjenje prožnosti žil
Eden pomembnejših kazalnikov stanja ožilja
Prožnost ožilja oziroma pulzni tlak ali pulzni val se uveljavlja, kot en pomembnejših kazalnikov tveganja boProžnost ožilja oziroma pulzni tlak ali pulzni val se uveljavlja kot eden pomembnejših kazalnikov stanja ožilja, ki dopolnjuje informacije, ki jih dobimo z merjenjem krvnega tlaka ali holesterola.
Preizkus postreže z naslednjimi podatki:
- ocena starosti žil,
- togost žilne stene,
- zgornji in spodnji tlak,
- srčni utrip.
Merjenje prožnosti žil oziroma pulzni tlak poda vpogled v elastičnost ožilja.
Pogosto se izkaže, da je ožilje manj prožno, kot bi glede na starost pričakovali.
Rezultati merjenja lahko posameznika spodbudijo k posvetu z zdravnikom in k spremembi življenjskih navad. Ob koncu boste razumeli, zakaj merimo in kako lahko z ustreznimi ukrepi podprete prožnost ožilja.

Koliko je staro moje ožilje?
Ni neobičajno, da je ožilje manj prožno, kot bi glede na leta pričakovali.
Bolezni srca in ožilja so že vrsto let med najpogostejšimi vzroki umrljivosti v Sloveniji, zato je spremljanje kazalnikov ožilja lahko pomemben del skrbi za zdrav življenjski slog.
Pulzni val
Prožnost žil merimo s pulznim tlakom oziroma pulznim valom. Meritev in oblika pulzne krivulje lahko nakažeta spremembe v elastičnosti žil.
Pulzni val nastane, ko se žila raztegne in nato skrči.
Bolj ko je žila elastična, počasnejše in enakomernejše je gibanje pulznega vala.
Višje vrednosti lahko kažejo na zmanjšano prožnost žil.
Kako poteka merjenje hitrosti pulznega vala?
Postopek je podoben merjenju krvnega tlaka.
Usposobljen izvajalec na roko sodelujočega namesti napihljiv rokavček (manšeto) in s pomočjo aparata odčitava vrednosti.
Proces traja približno 5 minut in je neboleč.
Priporočljivo je, da je sodelujoči med merjenjem miren in da ne govori.
Na prožnost ožilja lahko vplivamo sami
Rezultati merjenja so lahko spodbuda k ukrepanju in izboljšanju življenjskega sloga.
Na elastičnost žil vplivajo prehrana, gibanje in drugi dejavniki življenjskega sloga.
Nekatera hranila imajo vlogo pri normalnem delovanju srca in presnovi:
- Omega 3 maščobne kisline (EPA in DHA prispevata k normalnemu delovanju srca),
- Naravni polifenoli,
- Koencim Q10,
- Vitamini B6, B12 in folna kislina (prispevajo k normalni presnovi homocisteina),
- Vitamina K2 in D3 (vitamin K prispeva k normalnemu strjevanju krvi, vitamin D prispeva k normalnemu delovanju mišic).
V posameznih primerih so sodelujoči ob spremembah življenjskega sloga dosegli ugodnejše izmerjene vrednosti.


