Sandi Luft: Alopecija od A do Ž

Zdravi, močni in sijoči lasje so želja vsakogar. Ključno vlogo pri tem, s kakšnim naglavnim okrasjem se bomo ponašali, igra dednost. Nanjo sicer ne moremo vplivati, lahko pa lasem pomagamo z zdravim načinom življenja in s primerno nego. Na lasišču je okoli 100.000 lasnih foliklov, ki se nahajajo v različnih fazah rasti. Posamezni las raste na glavi nekaj let, kar je poznano kot anagena faza. V povprečju je 85 % las na lasišču v anageni fazi rasti. Tej sledi prehodno obdobje – katagena faza, ki traja približno 2 tedna. Sledi obdobje mirovanja rasti, ki traja od enega do štirih mesecev – telogena faza. V tem obdobju las izpade iz lasnega mešička. Krajše obdobje, ko je ta prazen, preden začne rasti nov las, poimenujemo kenogena faza. Povprečno na dan v naravnem ciklusu rasti izpade od 100 do 150 las, pogovor začne naš sogovornik Sandi Luft, spec. dermatovenerologije iz Derma Centra Maribor.

Kaj je alopecija in zakaj do nje pride?

»Alopecija je izguba las kot posledica različnih vzrokov. Mednje sodijo upočasnjena rast las, povečan izpad las, lomljenje ter sprememba debelih, terminalnih dlak v tanke, majhne in prosojne velusne dlake. Ti procesi povzročijo redčenje in tanjšanje las, kar ima pogosto velik vpliv tudi na počutje posameznika.

V dermatologiji delimo alopecijo na brazgotinsko in nebrazgotinsko izgubo las, ki sta lahko omejeni ali zajameta celo lasišče. Glede na klinično in histološko sliko poznamo veliko različnih diagnoz obeh vrst. Nebrazgotinska alopecija je mnogo pogostejša kot brazgotinska. Pri slednji lasje trajno izpadejo zaradi procesa brazgotinjenja v predelu lasnega mešička. V tem delu lasišča se nahajajo matične celice, ki lahko propadejo, zato je izpad las trajen.«

Kdaj se običajno pojavi in kateri so dejavniki tveganja?

»Alopecija se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Glavni dejavniki tveganja so dednost, vplivi okolja in različne bolezni, ki neposredno prizadenejo lasišče ali posredno vplivajo na izpadanje las.

Velike večine različnih oblik alopecij ne moremo predvideti in preprečiti, saj so vzroki pogosto neznani ali nepredvidljivi, kot je to primer pri avtoimunih boleznih lasišča ali poškodbah in dolgotrajnih boleznih, ki povzročijo upad telesne teže.

Moška plešavost, s strokovnim imenom androgena alopecija, je v veliki meri dedna in je zaradi počasnega in napredujočega pojava redčenja relativno predvidljiva. Pojavlja se tudi pri ženskah, vendar ne v povsem enaki klinični sliki.

Hude akutne bolezni in zdravila za zdravljenje raka lahko povzročijo izpad dlak, ki so v fazi rasti, zato lasje in dlake hitro izpadejo po začetku terapije. Več vrst zdravil (antikoagulanti, nekatera zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hormoni, protibolečinska zdravila idr.), nizek nivo železa ali pomanjkanje hormona ščitnice lahko povzročijo izpad dlak, ki so v fazi mirovanja, zato se alopecija pogosto pojavi 2–3 mesece po vzročnem dogodku.

Vzrok za izpadanje las je lahko tudi pomanjkanje določenih hranil zaradi enolične ali neustrezne prehrane ali bolezni. Če ugotovimo tovrsten vzrok za izpad las, ga lahko z ustrezno obravnavo omilimo ali odpravimo ter tako zmanjšamo možnost ponovnega pojava.«

Kako zdravite alopecijo?

»Najprej je treba postaviti diagnozo, saj so vzroki izgube las številni. Pomemben je pogovor z bolnikom, kjer nas zanimajo podatki o jemanju zdravil, splošnem zdravju in prehranskih navadah ter o alopeciji v sorodstvu.

S pregledom lasišča ugotavljamo spremembe na površini kože, luske in vnetje. Z dermatoskopom lahko vidimo znake, ki so tipični na primer za krožno izpadanje las. S potegom manjšega šopa las ocenimo stopnjo izpada, z mikroskopom pa posebnosti korenin in lasnega stebla. Včasih je potrebna še biopsija kože in ciljane laboratorijske preiskave.

Brazgotinske alopecije je težko zdraviti. Gre za redke kožne bolezni, od katerih se morda najpogosteje pojavljata Lichen planopilaris in diskoidni lupus eritematosus. Zdravljenje je običajno najbolj učinkovito v začetni fazi, ko vnetje še ni preveč razširjeno, in je usmerjeno v umirjanje vnetja, ki uničuje dlačne mešičke.

Za začetek zdravljenja se pri vnetnih boleznih v lasišču določen čas uporabljajo kortikosteroidi v obliki krem in losjonov, lahko tudi v obliki injekcij v kožo v okolici žarišč ali sistemsko. Dalj časa trajajoča terapija lahko vključuje retinoide, antimalarike ali imunosupresivna zdravila, odvisno od diagnoze.

Trajne pleše je mogoče estetsko prekriti tudi s presaditvijo las, če se je bolezen, ki je povzročila brazgotinsko izgubo las, popolnoma umirila.«

Nebrazgotinske alopecije

»Nebrazgotinske alopecije imajo praviloma boljšo prognozo, še posebej, če obravnavo začnemo v zgodnejši fazi.

Pri androgeni alopeciji lahko zgodnja strokovna obravnava pomaga upočasniti napredovanje redčenja lasišča in umikanje lasnega roba na čelu. Pri moških se glede na diagnozo uporabljajo tablete z blokatorjem androgenih receptorjev ter losjon z minoksidilom. Pri ženskah lahko zdravnik glede na klinično sliko presodi tudi o uporabi antiandrogenov in minoksidila.

Pri trajnejši izgubi las lahko v izbranih primerih razmislimo tudi o presaditvi las.

Z zdravili povzročena alopecija se pogosto postopoma izboljša po prenehanju zdravljenja, prav tako telogeni efluvij po koncu nosečnosti. Alopecio areato zdravimo z injekcijami kortikosteroidov v plešice, kadar je njihovo število manjše. V primeru razširjene plešavosti se lahko uporabi tudi imunoterapija s kontaktnimi ekcematogeni.«

Kako pomembno vlogo igrata prehrana in stres? Ali bolezen lahko preprečimo?

»Enolična prehrana, zaradi katere pride do dalj časa trajajočega pomanjkanja vitaminov, železa in drugih hranil, lahko vpliva na kakovost las, ki postanejo tanjši, krhki in se lahko razredčijo.

Vpliv stresa je manj jasen, saj je pri posamezniku nepredvidljiv glede nastanka in intenzivnosti, zato je težko ali nemogoče zasnovati kakovostne študije, ki bi natančno opredelile vpliv stresa na organizem in na pojav alopecije.«

Kako naj ukrepa nekdo, ki začne opažati izpadanje las?

»Algoritmov za ukrepanje v primeru alopecije ni, saj gre za zelo heterogeno skupino bolezni. Iz vsakodnevne prakse predlagam, da naj posameznik sam ali s pomočjo bližnjih pregleda lasišče in preveri, ali so vidni kakšni znaki na koži, kot so rdečina in luščenje v okolici dlak.

Večinoma je to posledica prhljaja, ki redko povzroči izpadanje las, vendar lahko poskusimo s šamponom proti prhljaju. Če rdečina in luske ne izginejo v tednu dni, svetujem pregled pri družinskem zdravniku, ki bo ocenil stanje in po potrebi predlagal zdravljenje ali napotitev k dermatologu.

Če na lasišču ni videti vnetja in je prisotna ena manjša krožna plešica, kot je to pogosto pri alopeciji areati, je v nekaterih primerih možen tudi spontani potek, vendar je ob dvomu smiseln posvet z zdravnikom.«

Zakaj prihaja do androgene plešavosti?

»Androgena plešavost je genetsko pogojena izguba las. V mehanizem so vpleteni androgeni hormoni, pomembno vlogo pa ima tudi število in občutljivost njihovih receptorjev na dlačnih mešičkih.

Izpadanje las poteka postopoma, saj najprej pride do miniaturizacije mešičkov, kar se kaže kot tanjšanje las in krajšanje lasnega stebla.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc