Sandi Luft: Alopecija od A do Ž

Zdravi, močni in sijoči lasje so želja vsakogar. Ključno vlogo pri tem, s kakšnim naglavnim okrasjem se bomo ponašali, igra dednost. Nanjo sicer ne moremo vplivati, lahko pa lasem pomagamo z zdravim načinom življenja in s primerno nego. Na lasišču je okoli 100.000 lasnih foliklov, ki se nahajajo v različnih fazah rasti. Posamezni las raste na glavi nekaj let, kar je poznano kot anagena faza. V povprečju je 85 % las na lasišču v anageni fazi rasti. Tej sledi prehodno obdobje – katagena faza, ki traja 2 tedna. Sledi obdobje mirovanja rasti, ki traja od enega do štirih mesecev - telogena faza. V tem obdobju las izpade iz lasnega mešička, krajše obdobje, ko je ta prazen, preden prične rasti nov las, poimenujemo ketogena faza. Povprečno na dan v naravnem ciklusu rasti izpade 100 -150 las, pogovor začne naš sogovornik Sandi Luft, spec. dermatovenerologije iz Derma Centra Maribor.

Kaj je alopecija in zakaj do nje pride?

»Alopecija je izguba las kot posledica različnih vzrokov. Mednje sodijo upočasnjena rast las, povečan izpad las, lomljenje in sprememba debelih, terminalnih dlak v tanke, majhne in prosojne velusne dlake. Ti vzroki povzročijo redčenje in tanjšanje las, kar ima ponavadi velik vpliv na čustva posameznika.
V dermatologiji delimo alopecijo na brazgotinsko in nebrazgotinsko izgubo las, ki sta lahko omejeni ali zajameta celo lasišče. Glede na klinično in histološko sliko poznamo veliko različnih diagnoz obeh vrst. Nebrazgotinska alopecija je mnogo pogostejša kot brazgotinska. Pri slednji lasje trajno izpadejo zaradi procesa brazgotinjenja v predelu lasnega mešička. V tem delu lasišča se nahajajo matične celice, ki propadejo, zato je izpad las trajen.«

Kdaj se običajno pojavi in kateri so dejavniki tveganja?

»Alopecija se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju. Glavni dejavniki tveganja so dednost, vplivi okolja in razne bolezni, ki neposredno prizadenejo lasišče ali posredno vplivajo na izpad las. Velike večine različnih oblik alopecij ne moremo predvideti in preprečiti, saj so vzroki pogosto neznani ali nepredvidljivi, kot je to primer pri avtoimunih boleznih lasišča ali poškodbah in dolgotrajnih boleznih, ki povzročijo upad telesne teže.
Moška plešavost, s strokovnim imenom androgena alopecija, je v veliki meri dedna in je zaradi počasnega in napredujočega pojava redčenja predvidljiva. Pojavlja se tudi pri ženskah, vendar ne v popolnoma enaki klinični sliki. Hude akutne bolezni in zdravila za zdravljenje raka povzročajo izpad dlak, ki so v fazi rasti, zato lasje in dlake hitro izpadejo po začetku terapije. Več vrst zdravil (antikoagulanti, nekatera zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka, hormoni, protibolečinska zdravila idr.), nizek nivo železa ali pomanjkanje hormona ščitnice lahko povzročijo izpad dlak, ki so v fazi mirovanja, zato se alopecija pojavi 2-3 mesece po vzročnem dogodku. Vzrok za izpadanje las je lahko tudi pomanjkanje določenih hranil zaradi enolične, neustrezne prehrane ali bolezni. Če ugotovimo tovrsten vzrok za izpad las, ga lahko pozdravimo in tako odpravimo ali preprečimo ponovitev.«

Kako zdravite alopecijo?

»Najprej je treba postaviti diagnozo, saj so vzroki izgube las številni. Pomemben je pogovor z bolnikom, kjer nas zanimajo podatki o jemanju zdravil, splošnem zdravju in prehrambenih navadah ter o alopeciji v sorodstvu. S pregledom lasišča ugotavljamo spremembe na površini kože, luske, vnetje, z dermatoskopom vidimo znake, ki so tipični npr. za krožno izpadanje las. S potegom manjšega šopa las ocenimo izpad, z mikroskopom posebnosti korenin in lasnega stebla. Včasih je potrebna še biopsija kože in ciljane laboratorijske preiskave.

Brazgotinske alopecije je težko zdraviti. Gre za redke kožne bolezni, od katerih se morda najpogosteje pojavljata Lichen planopilaris in Diskoidni lupus eritematosus. Zdravljenje je najbolj učinkovito v začetni fazi, ko vnetje še ni preveč razširjeno in je usmerjeno v umiritev vnetja, ki uničuje dlačne mešičke. Za začetek zdravljenja se pri vnetnih boleznih v lasišču določen čas uporabljajo kortikosteroidi v obliki krem in losjonov, v obliki injekcij v kožo v okolici žarišč in v sistemski obliki. Dalj časa trajajoča terapija lahko poteka z uporabo retinoidov, antimalarikov ali imunosupresivnih zdravil, odvisno od diagnoze. Trajne pleše lahko prekrijemo s presaditvijo las. Slednje je smiselno izvesti, če se je bolezen, ki je povzročila brazgotinsko izgubo las, popolnoma umirila.

Nebrazgotinske alopecije imajo boljšo prognozo, vendar je tudi ta praviloma najboljša, če zdravljenje začnemo v zgodnji fazi. Androgena alopecijo lahko preprečimo, če se zdravljenje začne čim prej po začetku opaznega redčenja lasišča in umikanju lasnega roba na čelu. Pri moških so na voljo tablete z blokatorjem androgenih receptorjev in losjon z minoksidilom. Pri ženskah pomagajo antiandrogeni in minoksidil. Trajno androgeno alopecijo je prav tako mogoče izboljšati s presaditvijo las. Z zdravili povzročene alopecije se popravijo same od sebe po prenehanju zdravljenja, prav tako telogeni efluvij po koncu nosečnosti. Alopecio areato zdravimo z injekcijam kortikosteroidov v plešice, če je njihovo število manjše. V primeru razširjene plešavosti je edina priporočena imunoterapija s kontaktnimi ekcematogeni.«

Kako pomembno vlogo pri igrata prehrana in stres? Ali bolezen lahko preprečimo?

»Enolična prehrana, zaradi katere pride do dalj časa trajajočega pomanjkanja vitaminov, železa in drugih hranil, vpliva na kakovost las, ki postanejo tanki in krhki ter se razredčijo. Vpliv stresa je nejasen, saj je pri posamezniku nepredvidljiv glede nastanka in neizmerljive jakosti, zato je težko ali nemogoče zastaviti kvalitetne študije, ki bi jasno opredelile vpliv stresa na organizem in /ali alopecijo.«

Kako naj ukrepa nekdo, ki pri sebi začne opažati izpadanje las?

»Algoritmov za ukrepanje v primeru alopecije ni, saj so zelo heterogena skupina bolezni. Iz vsakodnevne prakse predlagam, da naj pacient sam ali s pomočjo bližnjih pregleda lasišče, če so morda vidni kakšni znaki na koži, kot so rdečina in luščenje v okolici dlak. Večinoma je to posledica prhljaja, ki redko povzroči izpadanje las, vendar velja poizkusiti s šamponom proti prhljaju. Če rdečina in luske ne izginejo v tednu dni, svetujem pregled pri družinskem zdravniku, ki bo ocenil, ali gre za morebitno bolezensko alopecijo in se bo odločil za zdravljenje oziroma napotitev k dermatologu. V kolikor ni videti vnetja na lasišču in je prisotna ena manjša krožna plešica, kot je to pogosto pri alopeciji areati, ni treba hoditi nikamor, saj se bo sama zarasla. V primeru, da jih je več ali če je širjenje hitro, predlagam pregled pri dermatologu. Če imate androgeno alopecijo, ki vedno nastane zelo počasi, v več letih in jo ponavadi spremlja mastenje dela lasišča, poiščite pomoč dermatologa.
Difuzno redčenje lasišča je pogosto povezano z dalj časa trajajočimi boleznimi, hujšanjem zaradi stradanja (npr. z raznimi hitrimi dietami), pogosto se pojavi po porodu, povezano je lahko tudi z nekaterimi zdravili, ki smo jih vzeli pred kratkim ali na primer pred tremi meseci. Če vzrok mine ali je bil odpravljen, izpadanje las preneha in lasišče se postopoma obnovi.«

Zakaj prihaja do androgene plešavosti? Kaj so prinesla zadnja strokovna spoznanja na tem področju?

»Androgena plešavost je genetsko povzročena izguba las. V mehanizem so vpleteni androgeni hormoni, še bolj pa število in občutljivost njihovih receptorjev na dlačnih mešičkih. Izpad las se dogaja postopoma, saj najprej pride do miniaturizacije mešičkov, kar je videti kot tanjšanje las in krajšanje lasnega stebla.

 Iz terminalnih, debelih las se spremenijo v kratke, tanke dlake brez pigmenta, ki jih bolje opazimo s stransko svetlobo. Če procesa ne ustavimo, čez čas trajno propadejo še dlačni mešički in je tako je izguba las trajna. Androgena plešavost je pri moških najbolj pogosta oblika alopecije, ki prizadene 80% moških do 70 leta starosti. Ima tipične znake, saj se redčenje lasišča začne po določenem tipu, ki jih opredeljuje Norwood Hamiltonova shema pri moških:

V primerjavi z moškimi se pojavlja androgena alopecija pri ženska redkeje. Redko se lahko pojavi pleša, ki je značilna za moške in poteka po Hamilton Nordwoodovi klasifikaciji, pogosteje pride do difuznega redčenja lasišča na vrhu glave, lasje pa v celoti nikoli ne izpadejo, prav tako ostane ohranjen sprednji rob ob čelu.

Izpadanje se lahko začne že konec pubertete ali ob menopavzi, ko se poruši razmerje med androgenimi in estrogenimi hormoni.
Čeprav v veliki večini alopecij ne gre za znaka resnejše bolezni, je psihična travma za bolnika velika. Lasje so sekundarni spolni znak, njihova izguba je povezana z izgubo moči, atraktivnosti ali je napoved staranja. Danes so na voljo učinkovita zdravila, ki ustavijo ali izboljšajo androgeno alopecijo. Pomembno je zgodnje zdravljenje, saj s tem preprečimo trajno izgubo las. Pri moških je na voljo finasterid v tabletah in 5-% minoksidil v losjonu, za ženske pa pomagajo antiandrogeni in 2-% minoksidl v losjonu. Učinek zdravljenja je počasen in ga je najbolj spremljati s pomočjo elektronske analize lasišča. Za dele lasišča s trajno izgubo las so na voljo operativne metode, ki so doživele renesanso v zadnjih letih s presaditvami posamičnih lasnih mešičkov. Tovrstne operativne metode ne puščajo brazgotine na odvzemnem mestu in imajo popolnoma naraven videz. Prihodnost operativnih metod je v kloniranju lasnih mešičkov. Preiskave v tej smeri že potekajo, vendar lahko klinično uporabo pričakujemo šele čez 10 ali 20 let.«

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc