Nelagodje v predelu trebuha

Sindrom razdražljivega črevesja (IBS) je funkcionalna motnja prebavil, pri kateri se pojavljata bolečina ali nelagodje v predelu trebuha, spremljajo pa ju spremembe v odvajanju blata, kot sta driska ali zaprtje.

Težave z razdražljivim črevesjem so pogostejše, kot si marsikdo predstavlja.

Niste osamljeni.

Ob koncu zapisa boste morda razmislili o posvetu z zdravnikom ter o morebitni prilagoditvi prehrane in življenjskega sloga.

ženska se boleče drži za trebuh

Kaj morate vedeti o sindromu razdražljivega črevesja?

15 %


ljudi poroča o ponavljajočih se prebavnih težavah, značilnih za sindrom razdražljivega črevesja.

2/3


primerov se pojavi pri ženskah.

50 let


večina oseb s sindromom razdražljivega črevesja je mlajših.

*Podatki temeljijo na epidemioloških ocenah iz literature.

Kaj povzroči sindrom?

Natančen vzrok sindroma razdražljivega črevesja ni povsem pojasnjen. Domneva se, da gre za motnje v komunikaciji med črevesjem, možgani in živčnim sistemom.

Sindrom razdražljivega črevesja ni nalezljiv in ne povzroča raka. Pojavlja se pogosteje pri ženskah. Pri nekaterih posameznikih se lahko razvije po prebolelem gastroenteritisu.

Stres ni neposreden vzrok za razvoj sindroma, lahko pa vpliva na zaznavanje in izražanje prebavnih težav.

Vpliv na počutje je različen – od blage neprijetnosti do izrazite obremenitve vsakodnevnega življenja.

Simptomi sindroma razdražljivega črevesja

Sindrom razdražljivega črevesja je nepredvidljiv. Znaki se lahko razlikujejo od posameznika do posameznika.

  1. Bolečina in trebušni krči
  2. Driska
  3. Zaprtje
  4. Izmenično zaprtje in driska
  5. Spremembe v odvajanju
  6. Napenjanje
  7. Občutljivost na določeno hrano
  8. Utrujenost
  9. Motnje spanja
  10. Občutki tesnobe
prikaz ženskega trebuha in prikaz organov v telesu

Dolgotrajne težave lahko vplivajo na kakovost življenja.

1. Bolečine in krči

Bolečina v predelu trebuha je eden najpogostejših znakov. Pogosto se pojavlja v spodnjem delu trebuha in se lahko spremeni po odvajanju.

Prilagoditev prehrane lahko pri nekaterih posameznikih prispeva k boljšemu počutju.

2. Driska

Pri nekaterih posameznikih se pojavlja pogostejše odvajanje. Občutek nenadne potrebe po odvajanju je lahko neprijeten in vpliva na vsakodnevne aktivnosti.

3. Zaprtje

Pri drugih posameznikih se lahko pojavi redkejše odvajanje. Redno gibanje, zadosten vnos tekočine ter prehranske vlaknine lahko prispevajo k normalnemu delovanju črevesja.

4. Izmenjujoča obdobja zaprtja in driske

Pri določenih posameznikih se obdobja pogostejšega in redkejšega odvajanja izmenjujejo.

5. Napenjanje in nastanek plinov

Spremenjeno delovanje prebave lahko spremlja občutek napetosti v trebuhu.

Prilagoditev prehrane lahko pomaga zmanjšati občutek nelagodja.

6. Občutljivost na hrano

Mnogi posamezniki opažajo, da jim določena živila ne ustrezajo. Vodenje prehranskega dnevnika lahko pomaga pri prepoznavanju osebnih sprožilcev.

7. Utrujenost in motnje spanja

Prebavne težave lahko vplivajo tudi na kakovost spanja in splošno raven energije.

8. Psihološki vidik

Povezava med črevesjem in živčnim sistemom je kompleksna. Psihološka obremenitev lahko vpliva na zaznavanje prebavnih težav in obratno.

Diagnoza terja čas

Sindrom razdražljivega črevesja lahko diagnosticira le usposobljen zdravstveni delavec.

Če prebavne težave vplivajo na vašo kakovost življenja, se posvetujte z zdravnikom, ki bo izključil druge možne vzroke.

2.000 oseb


je zajela raziskava oseb z diagnozo sindroma razdražljivega črevesja.

6.6 let


je v povprečju trajala potrditev sindroma razdražljivega črevesja.

do 40 %


obiskov pri gastroenterologu je povezanih s sindromom razdražljivega črevesja.

Sindrom razdražljivega črevesja lahko diagnosticira le usposobljen zdravstveni delavec.

Sindrom razdražljivega črevesja in dieta

Prehrana ima pomembno vlogo pri delovanju prebave.

Prehranske vlaknine prispevajo k normalnemu delovanju črevesja.

Tipični viri vlaknin so:

zelenjava
Zelenjava
sadje
Sadje
žitarice
Žitarice

Priporočen dnevni vnos vlaknin za odrasle je približno 25–35 g.

Vnos je priporočljivo povečevati postopno.

Topne in netopne vlaknine

Prehranske vlaknine delimo na topne in netopne.

Topne vlaknine se v vodi raztopijo in tvorijo gel.
Netopne vlaknine povečajo volumen blata.

Obe vrsti imata vlogo pri normalnem delovanju prebave.

Tri topne vlaknine v 1 žlički

Kolon3Aktiv je prehransko dopolnilo z vlakninami.

Vsebuje topne vlaknine iz luščin semen indijskega trpotca, ki prispevajo k normalnemu delovanju črevesja.

Vsebuje tudi probiotike ter prebiotik kot vir hranil za črevesne bakterije.

Formula združuje vlaknine, probiotike in prebiotik v eni kombinaciji.

Izdelek je namenjen dopolnjevanju prehrane oseb, ki želijo podpreti urejeno prebavo.