Pogovor o staranju

»Fantje za sosednjo mizo so carji,« pripomni prof. dr. Igor Bartenjev, ko se mu pridružim v lokalu. »Dva najmlajša poznam. Dopolnila sta 75 let.«

Ogledam si skupino. Četverica izžareva energijo, šarm in življenjske izkušnje. Eden uživaško kadi cigaro, drugemu se vidi, da je pravkar odigral partijo tenisa, tretji ležerno odloži košaro z gobami.

»Ni jim mar, da so zelo v letih,« pripomnim. »Uživajo življenje in se s tem, koliko let šteje kdo, nimajo časa ukvarjati,« se nasmehne. Boljše iztočnice za pogovor o staranju kože si ne bi mogla želeti.

»Staranje je proces, pri katerem človeku, ki se hoče ohraniti, medicina lahko precej pomaga. Mora pa biti uravnovešen in vedeti, kaj pričakovati. Narobe pa si predstavljamo, da bomo zaradi antiaginga postali znova mladi. To se ne bo zgodilo,« pravi prof. dr. Bartenjev iz Dermatologije Bartenjev-Rogl v Ljubljani. »S starostjo in s postopki pomlajevanja je treba znati živeti.

Duša mora sprejeti staranje in tudi posege. Včasih jih kar odklonim. Če gospa, ki jo je soprog zapustil zaradi mlade ljubice, misli, da bo zato, ker ji bom napolnil ustnico, slednji prišel nazaj, je to popolnoma zgrešeno.«

Ogledujem si razigrano skupino. Sivolasi gospodje pokajo od energije in z očmi zavzeto spremljajo mimohodeče dame. Vprašujoče pogledam sogovornika.

»To bi morali pa njih vprašati,« se na polno zasmeje. »Ampak načeloma starost ni ovira…«

Postanem slabe volje. Namesto o gubah in kremah pogovor zahaja na področje intime.

Prof. dr. Bartenjev me reši zadrege.

»K meni v ambulante hodijo osemdeset let stari gospodje, ki so fit. Gredo smučat, na kolo… Socialno so živi in se veselijo življenja. Čim pa se nekdo zapre med štiri stene, prižge televizijo in začne razmišljati, kdaj bo žarnica počila in ali jo bo zamenjal z 20 ali 40 vatno, je “gotov”.

Duša je zelo pomembna pri staranju. Opazujem stare moške (stare ženske me toliko ne zanimajo), ker upam, da bom nekoč tudi sam eden od njih. In vidim: tisti, ki so sposobni nositi svoja leta in poskrbeti zase na vseh področjih, pogosto izgledajo dobro.«

Roka starejšega moškega

Kaj se tehnično dogaja v koži, ko se stara?

Vse strukture kože se količinsko zmanjšujejo (atrofirajo): vrhnjica postane tanjša, rožena plast, ki je bariera pred vplivi iz okolja, se postopoma stanjša, maščobne celice v njej se po strukturi spreminjajo in jih je količinsko manj. Zato je tesnjenje kože slabše.

Meja med vrhnjico in usnjico ni več valovita, sposobnost fibroblastov za tvorbo kolagena se zmanjša. Žilice se stanjšajo in postanejo trše, kar vodi v slabšo prekrvavitev in s tem tudi slabšo prehranjenost kože.

Zgodijo se spremembe pigmenta. Pojavijo se bele pikice, predvsem po podlahteh in golenih (fotosenzibilna levkoderma), ali pa rjavi madeži (senilni lentigo).

Spreminja se količina dlak, na primer v lasišču. Pri mladem človeku je več kot tisoč foliklov dlak na kvadratni centimeter kože, pri osemdesetletniku se to približno prepolovi. Tudi po lastnostih se celice postopoma spreminjajo.

Po telesu nimamo gub …

To čisto ne drži. Po podlahteh in golenih se koža izrazito stara, vendar je tam večinoma v mirovanju.

Na obrazu pa je koža zaradi gravitacije ter mimike (zapiranje in odpiranje oči, ust, gestikuliranje …) ves čas v gibanju. Če bi kožo z drugega dela telesa presadili na obraz, bi se zaradi teh vplivov sčasoma postarala na podoben način.

Kaj vpliva na staranje kože?

Na staranje kože vplivajo intrinzični (notranji) in ekstrinzični (zunanji) dejavniki.

Notranji dejavniki so genetsko pogojeni. Nekdo, ki ima v mladosti mastno kožo in je v puberteti mozoljast, bo verjetno imel na stara leta razmeroma dobro ohranjeno kožo tudi na izpostavljenih delih telesa.

Med zunanjimi dejavniki, na katere lahko vplivamo z načinom življenja, pogosto omenjamo sonce, vendar ni edini dejavnik. Razlike v temperaturah, veter, kajenje in pretirano uživanje alkohola so prav tako pomembni.

Kako močan je vpliv genov?

Moj iskren občutek, ki temelji na tridesetih letih dermatološkega dela, je, da ima genetika pri staranju kože zelo pomembno vlogo.

Koža nekoga, ki ima pege, rdeče lase, svetle oči in ga sonce hitro opeče ter težko porjavi, se lahko stara hitreje. Genetika deluje na mikro nivoju, od človeka do človeka, pa tudi na nivoju celotnih populacij.

Kaj pa vpliv imunskega sistema?

Imunski sistem je za kožo zelo pomemben.

Po eni strani preprečuje napake v celicah, po drugi jih pomaga popravljati. Gre za proces, ki se v telesu neprestano dogaja.

Ko gremo na sonce ali kadimo, se lahko v določenih celicah zgodijo spremembe. Telo ima različne mehanizme, ki lahko takšne spremembe prepoznajo in jih poskušajo popraviti.

Pri redkih genetskih boleznih, kjer ti mehanizmi ne delujejo pravilno, se lahko težave s kožo pojavijo zelo zgodaj v življenju.

Ali lahko z življenjskim slogom vplivamo na staranje kože?

Na potek procesov staranja lahko življenjski slog pomembno vpliva.

S kolegi specialisti različnih strok smo nekoč razmišljali o seznamu priporočil in postopkov, ki bi jih bilo smiselno izvajati v različnih življenjskih obdobjih za ohranjanje zdravja kože.

Kdaj bi bilo smiselno začeti?

S prehrano in življenjskim slogom že v otroštvu.

Z manjšimi »tehničnimi« posegi pa pogosto po tridesetem letu starosti.

Kaj pravzaprav pomeni anti-aging?

Gre za štiri področja, ki se med seboj prepletajo.

Prvo je prehrana – ustrezno razmerje hranil, vitaminov, mineralov ter zadosten vnos tekočine. Vse to vpliva na celotni organizem.

Drugo so kozmetični preparati, ki delujejo predvsem na površino kože in podkožje.

Tretje so manj invazivni postopki, pri katerih se določene snovi vnesejo v kožo.

Eden takšnih postopkov je mezoterapija. Pri njej se v zgornje plasti kože vnese hialuronska kislina, ki je telesu lastna snov in je znana po sposobnosti vezave vode. Postopek se običajno ponavlja v določenih časovnih razmikih.

Med minimalno invazivne postopke sodi tudi vnašanje trombocitne plazme, s katerim lahko spodbudimo procese obnove kože.

Učinki se pogosto pokažejo postopoma, kar je včasih izziv, saj mnogi pričakujejo takojšnje rezultate.

In kaj jim svetujete?

Včasih postopke, pri katerih so spremembe vidne hitreje.

Ena možnost je odstranitev površinske plasti kože s kemičnimi postopki. Po obnovi ima koža lahko bolj svež videz.

Drugi pristop je stimulacija fibroblastov za tvorbo kolagena. Pri radiofrekvenčnih metodah se v globljih plasteh kože dvigne temperatura, kar lahko vpliva na kolagenska vlakna.

Podoben princip uporablja tudi metoda intense pulse light, kjer se uporablja svetloba določene valovne dolžine.

Ena izmed novejših metod je tudi mikroneedling – valjček z drobnimi iglicami, ki v koži povzroči mikro poškodbe, kar lahko sproži procese obnove kože.

Med postopki z dodajanjem snovi se uporabljajo tudi polnila ter botulin toksin, ki začasno zmanjša delovanje določenih mišic in lahko zgladi izrazite gube.

Četrta skupina so plastično-kirurški posegi.

Nobena od teh metod pa človeka ne vrne v mladost. Ta je predvsem v odnosu do življenja.

Želja izgledati mlad za vsako ceno ne pojenja …

Vsaki dve leti se število kozmetično-korektivnih posegov približno podvoji.

Največji odjemalci so Američani, Brazilci, Rusi in Italijani. V nekem smislu Amerika vodi igro in veliko poudarka daje mladostnemu videzu.

To je strokovno lahko neoporečno, vendar je pogosto povezano tudi z zelo intenzivnim marketingom.

Pri vseh metodah pomlajevanja kože pa velja: bolj kot je človek star, bolj omejeni so lahko učinki posameznih postopkov.

 Pogovarjala se je: Mojca Šimenc