Pogovor o staranju

»Fantje za sosednjo mizo so carji,« pripomni prof. dr. Igor Bartenjev, ko se mu pridružim v lokalu. »Dva najmlajša poznam. Dopolnila sta 75 let.« 

Ogledam si skupino. Četverica izžareva energijo, šarm in življenjske izkušnje. Eden uživaško kadi cigaro, drugemu se vidi, da je pravkar odigral partijo tenisa, tretji ležerno odloži košaro z gobami. 

»Ni jim mar, da so zelo v letih,« pripomnim. »Uživajo življenje in se s tem, koliko let šteje kdo, nimajo časa ukvarjati,« se nasmehne. Boljše iztočnice za pogovor o staranju kože si ne bi mogla želeti. 

»Staranje je proces, pri katerem človeku, ki se hoče ohraniti, medicina lahko precej pomaga. Mora pa biti uravnovešen in vedeti, kaj pričakovati. Narobe pa si predstavljamo, da bomo zaradi antiaginga postali znova mladi. To se ne bo zgodilo, »pravi prof. dr. Bartenjev iz Dermatologije Bartenjev-Rogl v Ljubljani. »S starostjo in s postopki pomlajevanja je treba znati živeti. 

Duša mora sprejeti staranje in tudi posege. Včasih jih kar odklonim. Če gospa, ki jo je soprog zapustil zaradi mlade ljubice, misli, da bo zato, ker ji bom napolnil ustnico, slednji prišel nazaj, je to popolnoma zgrešeno.« 

Ogledujem si razigrano skupino. Sivolasi gospodje pokajo od energije in z očmi zavzeto spremljajo mimohodeče dame. Vprašujoče pogledam sogovornika. »To bi morali pa njih vprašati,« se na polno zasmeje. »Ampak načeloma starost ni ovira…« Postanem slabe volje. Namesto o gubah in kremah pogovor zahaja na področje intime. 

Prof. dr. Bartenjev me reši zadrege. »K meni v ambulante hodijo osemdeset let stari gospodje, ki so fit. Gredo smučat, na kolo… Socialno so živi in se veselijo življenja. Čim pa se nekdo zapre med štiri stene, prižge televizijo in začne razmišljat, kdaj bo žarnica počila in ali jo bo zamenjal z 20 ali 40 vatno, je »gotov«. 

Duša je zelo pomembna pri staranju. Opazujem stare moške (stare ženske me toliko ne zanimajo), ker upam, da bom nekoč tudi sam eden od njih. In vidim: tisti, ki so sposobni nositi svoja leta in poskrbeti zase na vseh področjih, izgledajo dobro.

Roka starejšega moškega

»Kaj se tehnično dogaja v koži, ko se stara? 

Vse strukture kože se količinsko zmanjšujejo (atrofirajo): vrhnjica postane tanjša, rožena plast, ki je bariera pred vplivi iz okolja, postane tanjša, maščobne celice v njej se po strukturi spreminjajo in jih je količinsko manj. Zato je tesnjenje kože slabše. Meja med vrhnjico in usnjico ni več valovita, sposobnost fibroblastov za tvorbo kolagena se zmanjša. Žilice se stanjšajo in postanejo trde, kar vodi v slabšo prekrvavitev in s tem prehranjenost kože. Zgodijo se spremembe pigmenta. Pojavijo se bele pikice, predvsem po podlahteh in golenih (fotosenzibilna levkoderma), ali pa rjavi madeži (senilni lentigo). Spreminja se količina dlak, na primer v lasišču. Pri mladem človeku je več kot tisoč foliklov dlak na kvadratni centimeter kože, pri osemdesetletniku se to prepolovi. Tudi po lastnostih se celice spreminjajo. 

Po telesu nimamo gub… 

To čisto ne drži. Po podlahteh in golenih se koža izrazito stara. Ampak je pri miru. Na obrazu je koža zaradi gravitacijskih pogojev ter mimike (zapiranje in odpiranje oči, ust, gestikuliranje…) ves čas v premikanju. Če bi iz zadnje plati kožo presadili na obraz, bi se enako postarala. 

Kaj vpliva na staranje kože? 

Na staranje kože vplivajo intrizični (notranji) in ekstrizični (zunanji) dejavniki. Notranji dejavniki so genetsko pogojeni. Nekdo, ki ima v mladosti mastno kožo in je v puberteti mozoljast, bo verjetno imel na stara leta dobro ohranjeno kožo tudi na izpostavljenih delih telesa. Vzrok so maščobe v usnjici, ki delujejo kot tesnilo. Med zunanjimi dejavniki, na katere lahko vplivamo z načinom življenja, največ govorimo o soncu, ki pa ni edini. Razlike v temperaturah, veter, kajenje, pretirano uživanje alkohola so prav tako pomembni. Kako močan je vpliv genov? Moj iskren občutek, ki temelji na 30 letih dermatološkega ukvarjanja s kožo, je: genetika je pri staranju kože skoraj odločilni dejavnik. Koža nekoga, ki ima pege, rdeče lase, svetle oči in ga sonce takoj opeče ter težko porjavi, se bo hitro postarala. Genetika deluje na mikro nivoju, od človeka do človeka, pa tudi na nivoju celotnih nacij. 

Kaj pa vpliv imunskega sistema? 

Imunski sistem je za kožo izjemno pomemben. Ne eni strani preprečuje napake v celicah, na drugi jih popravlja. Gre za proces, ki se neprestano dogaja. Ko gremo na sonce ali na cigareto, to v trenutku spremeni določeno število celic. Če telo ne bi imelo na razpolago encimov, ki popravijo škodo, bi celice propadle ali postale rakave. Bolniki, pri katerih reparacijski encimi v koži ne delujejo pravilno, umirajo s popolnoma postarano kožo zaradi karcinomov v prvih 15-letih življenja. Zgolj zato, ker nimajo mehanizmov, ki spoznajo, da je s celico nekaj narobe, in jo popravijo. Ali z načinom življenja, ki koristi imunskemu sistemu, staranje kože upočasnimo? Procese staranja je z načinom življenja mogoče zelo zaustaviti. S kolegi specialisti različnih strok smo imeli idejo napraviti seznam priporočenih postopkov, ki jih je potrebno pri določeni starosti opraviti za zagotavljanje optimalnega zdravja kože. 

Kdaj bi bilo z njimi treba začeti? 

S prehrano in življenjskim slogom že v otroštvu. Z manjšimi »tehničnimi« posegi pa po tridesetem letu starosti. Za kaj v resnici gre pri antiageingu? Za štiri stvari, ki se neločljivo prepletajo. Prva je »nutrition«: pravilnost v prehrani, pri vnosu vode in hranilnih snovi, v razmerjih vitaminov, mineralov… Vse to je izjemno pomembno in s tem vplivamo na celotni organizem. Druga so kozmetični preparati. Z njimi vplivamo predvsem na kožo in podkožje. Tretja so malo invazivni posegi, s katerimi vnašamo snovi v kožo. Eden od njih je mezoterapija: hialuronsko kislino, ki je telesu lastna in ki jo s starostjo izgubljamo, vnesemo v zgodnje plasti kože. Hialuronska kislina nase veže vodo in napne kožo. Postopek je potrebno vsake tri mesece ponoviti. Med minimalno invazivne posege sodi tudi vnašanje trombocitne plazme v kožo, s čimer dosežemo rast novih celic. Najboljši učinek se pokaže šele čez nekaj časa. Kar je problem, ker večina ljudi zahteva rezultate takoj. 

In kaj jim svetujete? 

Posege, katerih rezultat je viden hitreje ali kar takoj. Takšne metode so vsaj dveh vrst. Ena, v katero osebno najbolj verjamem, je, da tisto, kar je starostno spremenjeno, odstranimo. Kožo obraza na primer namažemo s kislino, vrhnja plast se odlušči, koža se obnovi in ima dejansko lastnosti nove kože. Drug način je, da stimuliramo fibroblaste za tvorbo novega kolagena. Z radiofrekvenčno metodo globoko v koži dvignemo temperaturo na približno 60 stopinj Celzija, kolagen zakrkne ter hipoma zategne kožo. Podobna metoda je intense pulse light, le da uporabljamo svetlobo dolge valovne dolžine. Najnovejša in najpreprostejša metoda pa je valjček z dva milimetra dolgimi iglicami, s katerim kožo prepikamo. Mehanična poškodba stimulira tvorbo novega kolagena. Med metodami z dodajanjem snovi, ker smo govorili o mezoterapiji in polnilih, omenimo tudi strup botulin, ki s svojim delovanjem prepreči mimiko in začasno zgladi gube. Četrta stvar so plastično-kirurške metode. Nič od naštetega pa mladosti ne vrne. Ta se dogaja v srcu. 

Želja izgledati mlad za vsako ceno ne pojenja… 

Vsaki dve leti se povoji število kozmetsko-korektivnih posegov. To je zelo veliko. Največji odjemalci so Američani, Brazilci, Rusi in Italijani. Amerika v nekem smislu vodi igro in je vse naravnala na biznis: moraš biti mlad, mlad, mlad…To je sicer strokovno neoporečno, je pa pospremljeno tudi s promocijo, ki ni v prid tistemu, kar je res dobro. Pri vseh metodah pomlajevanja kože pa velja: bolj, kot je človek star, manj so učinkovite. 

 Pogovarjala se je: Mojca Šimenc