Izgorelost opisuje obdobje dolgotrajne psihične in fizične izčrpanosti*, ki lahko pomembno zmanjša veselje do dela, druženja in celo družinskega življenja.

Pojavi se zaradi dolgotrajnejše izpostavljenosti stresnim situacijam, kot so:

  • dolgotrajna skrb za bolnega družinskega člana,
  • dolgotrajen delovnik,
  • rutinske, monotone, neprijetne in zahtevne obveznosti,
  • nenehna visoka pričakovanja (športna, akademska, službena),
  • vznemirjujoče novice.

Izgorelosti ni vedno enostavno prepoznati.

Po tem zapisu jo boste lažje razumeli. Hkrati boste spoznali, kako lahko podprete sebe, bližnje ali prijatelje.

Moški se utrujeno naslanja na roke

Izgorelost se prikrade

Dovzetnost posameznika za izgorevanje se razlikuje. Nekateri se na dolgotrajne obremenitve odzovejo hitreje, drugi počasneje. Pomembno vlogo imajo osebnostne lastnosti – med drugim perfekcionizem, visoka pričakovanja do sebe ter občutek, da moramo vse opraviti sami.

Graf razmerja med pritiskom in učinkovitostjo

Ujeti v začaran krog pogosto pozabimo na lastne potrebe in se začnemo zapirati vase.

Občutek dolgotrajne izčrpanosti je danes vse pogostejši spremljevalec sodobnega življenjskega ritma.

Nihče ni imun

Znan je primer nemškega skakalca Svena Hannawalda, prvega, ki je zmagal na vseh štirih tekmah novoletne turneje.

Opisoval je obdobje nenehne utrujenosti*, umika vase in izgube notranjega ravnovesja.

Njegova zgodba kaže, kako pomembno je pravočasno prepoznati opozorilne znake in poiskati ustrezno podporo.

Sven Hannawald
Foto: Ralf Lienert (Archivbild)

Dobra plat zgodbe je, da je postopoma ponovno vzpostavil ravnovesje.

Znaki izgorelosti

Najpogosteje izgorelost povezujemo s službenimi obveznostmi, vendar se lahko pojavi tudi na drugih področjih življenja.

1. Delo ne veseli več

Izguba veselja do dela in občutek bremena namesto izziva.

2. Manj zavzetosti

Naloge opravljamo brez prave energije in notranje motivacije.

3. Slabša učinkovitost

Spremenjen odnos do dela lahko vpliva na rezultate.

4. Izčrpanost

Utrujenost* in občutek pomanjkanja energije, tako fizične kot psihične.

5. Telesni odzivi

Pri nekaterih se lahko pojavijo:
nespečnost, glavoboli, težave s prebavo, omotičnost ali napetost.

Stopnjevanje izgorelosti

Opisane faze predstavljajo tipične vzorce odzivanja na dolgotrajne obremenitve. Intenzivnost se med posamezniki razlikuje.

1. stopnja

Začetno stopnjo izgorevanja označuje utrujenost.

Pri nekaterih posameznikih se lahko pojavijo tudi naslednji znaki:

  • motnje spanja,
  • prebave,
  • delovanja srca,
  • bolečine,
  • panični napadi,
  • tesnoba, razočaranje in nemoč,
  • razdraženost
  • težave s prilagajanjem na spremembe,
  • začetek odmikanja od ljudi,
  • zanikanje utrujenosti*. 

2. stopnja

Za drugo stopnjo je značilen občutek ujetosti.

Utrujenost* se stopnjuje v izčrpanost.*

Simptomi postajajo še izrazitejši.

Pridružijo se jim še novi:

  • odpor do dela,
  • občutek krivde,
  • jeza in želja po umiku.
  • težave s spominom in koncentracijo.
  • menjava empatije s cinizmom,
  • čustveni izbruhi,
  • odtujevanje,
  • lahko tudi grobost.

3. stopnja

Na tretji stopnji se vsi simptomi še okrepijo.

Pojavljajo se:

  • močne tesnobe in strahovi,
  • nespečnost,
  • bes,
  • sram,
  • omedlevanje,
  • hudi glavoboli,
  • izbruhi joka.
  • Prekinemo stike z ljudmi.

Težave s spominom se še povečajo. Nihamo med obsesivnim delom in izčrpanim mirovanjem.

4. stopnja
V skrajnih primerih lahko pride do obdobja izrazite izčrpanosti, ko sta potrebna daljši počitek in strokovna podpora.

Kako preprečiti izgorelost

Kolesarjenje v gozdu

Stresu* se ni mogoče popolnoma izogniti. Lahko pa pravočasno prepoznamo opozorilne znake in prilagodimo življenjski slog.

Naslednji ukrepi vam lahko pomagajo:

  • Privoščite si odklop v družinskem krogu ali s prijatelji.
  • Poiščite ravnovesje oziroma harmonijo med delom in prostim časom.
  • Spoznajte svoje meje.
  • Delegirajte naloge, kadar je to mogoče.
  • Načrtujte prosti čas.
  • Spreminjajte okolje.
  • Poiščite hobi.
  • Privoščite si kratek počitek.
  • Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k dobremu počutju.

Če težave vztrajajo, je smiselno poiskati strokovni nasvet.

Kaj pa energija?

Obdobja povečanih obremenitev lahko predstavljajo dodaten izziv za notranje ravnovesje telesa, kjer ima vlogo tudi oksidativni stres.

Zato je pomembno podpirati naravne zaščitne mehanizme telesa.

Med takšne sestavine sodijo polifenoli, med drugim tudi tisti iz lubja kočevske jelke (Abigenol).

Abigenol je vključen v prehransko dopolnilo Enduranza.

Enduranza vsebuje tudi vitamine in minerale z odobrenimi zdravstvenimi trditvami.

Od kod nam energija?

Energijo pridobivamo iz ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin.
V telesu se hranila presnovijo, pri čemer nastaja energija v obliki ATP.

K normalni energijski presnovi prispevajo določena mikrohranila.

Energija nastaja v obliki ATP molekul (adenozin trifosfat). [glej video]

prerez mitohondrija

Enduranza

Enduranza združuje izbrane sestavine za podporo energijski presnovi in zaščiti celic pred oksidativnim stresom.

Priporočena uporaba: 1 tableta na dan po jedi.

Na voljo je na spletni strani ter v lekarnah in specializiranih prodajalnah.

Vitamin C in železo prispevata k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti.
Vitamin E, C ter selen in cink imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Železo prispeva k sproščanju energije pri presnovi.
Tiamin (vitamin B1) prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.

*QUDAL 2020/2021 (raziskava zadovoljstva uporabnikov)

Viri

https://old.delo.si/sport/zimski-sporti/hannawald-poletel-v-visave-in-pristal-v-peklu.html