Vpliv stresa na imunski sistem

Tretjina najstnikov vedno pod stresom

Šestnajstletnike so vprašali, ali so kdaj pod stresom, in tretjina jih je odgovorila, da vedno.

Slovenci smo v vrhu evropskih držav, ki poročajo o visoki stopnji stresa pri delu.

Vsak drugi odrasel priznava, da ima občutek, da stres že pomembno vpliva na njegovo počutje.

Negativni stres (distres) je danes pogosto povezan z različnimi vplivi na počutje in kakovost življenja, pozitivni stres (eustres) pa lahko daje motivacijo in krepi pozitivno samopodobo.

Človeka je celota fizičnega telesa in psihe. Medicinski izraz, ki opredeljuje edinstvenost obeh funkcij, je “psihosomatsko“.

Za razliko od mehanističnega pogleda, ki človeka striktno deli na telo in psiho, sodobna medicina prepoznava dinamično interakcijo med obema.

V praksi to pomeni, da okoliščina, ki prija našemu telesu, pogosto izzove tudi prijetno stanje naše psihe, in obratno: naše notranje doživljanje lahko privede do fizioloških reakcij na telesnem nivoju.

V stanju napetega pričakovanja se nam na primer znojijo dlani ali postanemo lačni, pogovor o povezavah med stresom in delovanjem telesa začne dr. Srdjan Brkić, spec. klinične imunologije.

Kaj je stres?

Iz medicinskega vidika je stres fizični ali psihični stimulus, ki je lahko tako intenziven, da v posamezniku povzroči mentalno napetost ali fiziološko reakcijo.

Tehnično stres predstavlja porušenje ravnotežja (homeostaze) v organizmu, na kar le-ta odgovori tako, da aktivira svoj adaptivni potencial, da bi se prilagodil novonastali situaciji ter ponovno vzpostavil ravnotežje.

Ni težko zaključiti, da lahko dolgotrajna izpostavljenost stresu, stres velike intenzivnosti ali omejene prilagoditvene sposobnosti organizma vplivajo na splošno počutje in vsakodnevno delovanje.

Stresne faktorje, med katere spadajo kemijski ali biološki agensi, mehanski ali senzorni stimulusi, okoliščine ali stresni dogodki, naše telo pogosto doživlja kot nevarnost. To spodbudi možgane, da sprejmejo odločitev, ali bomo nevarnosti pobegnili ali se z njo spopadli.

Seveda isti stresogeni faktor ne izzove stresne reakcije pri vseh ljudeh, kajti percepcija nevarnosti je izrazito individualna.

Osebe, ki so sposobne stresne situacije sprejeti kot možnost za osebni razvoj, so pogosto bolj odporne na negativne učinke stresa in lahko iz takšnih izkušenj črpajo tudi motivacijo.

Kakšna je razlika med pozitivnim (eustresom) in negativnim stresom (distresom)?

Subjektivna percepcija stresnih faktorjev je v zadnjem času potrdila domnevo, da obstajata pozitivni in negativni stres.

Čeprav so začetni mehanizmi isti pri obeh vrstah stresa, je izid prilagoditve organizma lahko različen.

Pri pozitivnem stresu (eustres) nagli izliv adrenalina pomaga, da telo uspešno opravi nalogo v kratkem času. Eustres lahko povečuje osredotočenost, daje motivacijo in povečuje učinkovitost, kar krepi naše samozaupanje.

Kadar je naše telo v negativnem stresu (distres), pa se lahko pojavijo težave, kot so nespečnost, izguba apetita, glavoboli, izčrpanost ali bolečine v vratu in križu.

Psihično se negativni stres lahko kaže kot nervoza, vznemirjenost ali razdražljivost.

Kaj se, ko smo pod stresom, dogaja v telesu?

Percepcija stimulusa, bodisi zunanjega ali notranjega, se prevaja skozi niz fizioloških reakcij, pri katerih sodelujejo različni telesni sistemi, tudi procesi, v katere so vključeni številni telesni sistemi, preko signalov, ki izvirajo iz živčnega sistema.

Znano je, da vlakna simpatičnega živčevja segajo vse do primarnega in sekundarnega limfatičnega tkiva. Če je potrebno, lahko sintetizirajo različne substance, ki se vežejo na receptorje levkocitov.

Čeprav imajo vsi levkociti adrenergične receptorje, se med seboj razlikujejo po gostoti in občutljivosti le-teh.

Hipotalamo-hipofizno-adrenalna os, simpatično-adrenalno-medularna os ter druge hormonske osi sodelujejo pri sproščanju različnih hormonov in signalnih molekul, ki vplivajo na delovanje organizma.

Pomembno je omeniti tudi, da ljudje kot odgovor na stres pogosto spremenijo svoje navade (na primer spanje, prehrano ali življenjski ritem), kar lahko dodatno vpliva na ravnovesje v telesu.

Ali stres neposredno vpliva na imunski sistem?

Številne raziskave preučujejo povezave med stresom in delovanjem imunskega sistema.

Po nekaterih razlagah so spremembe v različnih fizioloških odzivih organizma lahko del prilagoditvenih mehanizmov organizma.

Dolgotrajna izpostavljenost stresu je v nekaterih raziskavah povezana tudi s spremembami v različnih fizioloških procesih v organizmu.

Zdi se, da vojno s stresom izgubljamo. Kako naj si pomagamo sami?

Čeprav je organizem biološko zasnovan za učinkovito prilagajanje različnim obremenitvam, je sodoben način življenja pogosto povezan z dolgotrajno izpostavljenostjo številnim stresnim dejavnikom.

Zato mnogi strokovnjaki poudarjajo pomen uravnoteženega življenjskega sloga, ki vključuje zdravo prehrano, gibanje, počitek in različne tehnike sproščanja.

Nekateri ljudje se odločajo tudi za prehranska dopolnila kot del širšega pristopa k dobremu počutju.

Posebno zanimanje v raziskavah vzbujajo rastlinske učinkovine, ki jih pogosto uvrščajo v skupino tako imenovanih adaptogenov.

Gre za snovi rastlinskega ali glivnega izvora, ki so predmet številnih znanstvenih raziskav in jih pogosto omenjajo v kontekstu prilagajanja organizma na vsakodnevne obremenitve.

Med najbolj preučevane spadajo učinkovine iz gob Ganoderma lucidum in Lentinus edodes, med katerimi so polisaharidi, polisaharid-peptidi, terpenoidi in druge bioaktivne spojine.

Raziskave preučujejo tudi beta in alfa glukane, ki jih najdemo v različnih virih in so pogosto predmet zanimanja na področju prehranskih raziskav.

Kaj so antioksidanti in ali jih lahko izmerimo?

»Antioksidant« je skupni izraz za substance, ki sodelujejo v biokemičnih procesih povezanih z oksidacijo v telesu.

Mednje uvrščamo različna hranila, kot so vitamin C, vitamin E, beta karoten in selen, pa tudi endogene encime, kot so superoksid-dismutaza, katalaza in glutation peroksidaza.

Antioksidanti so danes pogosto predmet raziskav na področju prehrane in življenjskega sloga.

Med rastlinskimi spojinami, ki se pogosto omenjajo v znanstveni literaturi, so tudi proantocianidini, na primer iz skorje bele jelke (abigenol) ali francoskega bora (pycnogenol). Nekatere preliminarne raziskave primerjajo njihov antioksidativni potencial.

Dandanes obstajajo laboratorijski testi za določanje oksidativnega statusa organizma.

Iz vzorca krvi je mogoče ocenjevati antioksidativno ravnovesje ter aktivnost nekaterih encimov, iz vzorca urina pa določene markerje oksidativnih procesov.

Razumevanje stresa in skrb za uravnotežen življenjski slog sta danes eden ključnih korakov k boljšemu počutju in dolgoročni kakovosti življenja.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc