Pogosti in nenehni prehladi

Odrasle osebe se v povprečju prehladijo 3x na leto. Nekatere tudi večkrat, kar ni prijetno, saj preprost izračun pokaže, da nam lahko v povprečju ta (kvazi) manjša nadloga letno vzame tudi 30 dni.

Pogostejše ponavljanje je lahko povezano z različnimi dejavniki življenjskega sloga in okolja.

V tem zapisu boste spoznali tipične vzroke za ponavljajoče se prehlade.

Trajanje prehlada

Prvi simptomi

Prehlad v povprečju traja 7–10 dni. Prvi simptomi se pokažejo približno 10–12 ur po okužbi. Po navadi gre za občutek dražečega grla in pomanjkanja energije.

Vrhunec prehlada

Sledi obdobje 2–3 dni najbolj opaznega poslabšanja simptomov. Pojavijo se

• zamašen nos in izcedki
• smrkanje
• solzenje oči
• kašelj
• glavobol
• lahko tudi blažja vročina

Umirjanje

V času 3–5 dnevnega umirjanja se izcedki iz nosu zgostijo in obarvajo rumeno-zeleno, kar je pogosto znak, da se telo odziva na okužbo.

Še vedno smo lahko utrujeni, pokašljevanje pa lahko vztraja še nekaj tednov.

Prehladi pri otrocih so lahko bolj pogosti

Otroci se prehladijo pogosteje kot odrasli. Povprečno tudi do 7x na leto.

Prav tako lahko trajajo dlje.

Do 14 dni. Simptomi so podobni odraslim, le da lahko pri otrocih opazite tudi

• pomanjkanje apetita
• težave s spanjem
• razdraženost
• oteženo dojenje ali pitje iz flaške

Tipični vzroki za pogoste prehlade

1. Oslabljen imunski sistem

Prehladi se pogosto ponavljajo, kadar odpornost telesa ni v najboljši kondiciji.

2. Kajenje

Kajenje lahko oslabi obrambne sposobnosti telesa. Hkrati lahko poškoduje tudi dlačice, ki pomagajo odstranjevati nečistoče in tujke iz dihalnega trakta.

3. Površna higiena

Prehladi so nalezljivi, okuženi delci pa se zelo učinkovito prenašajo prek rok. Površno umivanje rok lahko ta proces olajša.

Po drugi strani lahko redno in temeljito umivanje rok prenos okužb bistveno oteži.

Pogosto umivanje rok lahko okužbe bistveno oteži.

4. Stres

Dolgotrajen stres lahko vpliva na delovanje imunskega sistema.

V primeru pogostih prehladov je smiselno razmisliti o spremembi navad, ki vas najbolj obremenjujejo.

5. Pomanjkanje spanja

Tudi pomanjkanje spanja lahko vpliva na delovanje imunskega sistema. Priporočljivo je vsaj 7–9 ur spanja dnevno.

6. Nezdrava prehrana

Izogibajte se pretiranemu vnosu sladkorja in močno predelani hrani.

V prehrano vključite več zelenjave, ki vsebuje pomembna mikrohranila.

7. Zadrževanje v zaprtih prostorih

Zadrževanje v zaprtih prostorih pomeni več stikov z ljudmi in večjo možnost prenosa okužb.

V zaprtih prostorih je lahko tudi več prahu, ki lahko povzroča alergijske reakcije.

Kako preprečiti pogoste prehlade?

• Počivajte. Olajšajte delo imunskemu sistemu.
• Zaužijte dovolj tekočine. Na ta način boste preprečili dehidracijo in olajšali razpad nosne sluzi.
• Aktivirajte vlažilec zraka. Vlaženje zraka olajša nekatere simptome, kot sta zamašen nos in kašelj.
• Grgrajte slano vodo.  Olajša draženje v grlu.
• Vlažite nosno votlino s solno raztopino. Na ta način lahko stanjšate sluz.
• Uživajte med. 2 žlički na skodelico čaja.
• Izogibajte se kajenju.
• Uporabite prehranski dodatek s cinkom, selenom, C vitaminom in D3 vitaminom. Ta mikrohranila prispevajo k normalnemu delovanju imunskega sistema.

Naše telo potrebuje cink za številne presnovne procese v telesu, vključno z normalnim delovanjem imunskega sistema in sintezo beljakovin.

Pomemben je tudi mineral selen, ki prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom in k normalnemu delovanju imunskega sistema.

Tudi vitamin D3 in vitamin C prispevata k normalnemu delovanju imunskega sistema.

Kombinacija vitamina C, vitamina D3, cinka in selena predstavlja pomembno podporo normalnemu delovanju imunskega sistema, zlasti v obdobjih večjih obremenitev.