Več tisoč let smo potrebovali, da smo svoje telo spravili v pokončen položaj in se nastavili na hojo po dveh nogah. Nekaj desetletij smo potrebovali, da smo se spravili pretežno v sedečega.

Udobje ima svojo ceno: kronična venska bolezen, po domače krčne žile, se s staranjem pojavlja pri velikem deležu populacije.

Preden so naše ceste zavzeli avtomobili in dnevne sobe televizorji, smo v povprečju naredili 16 tisoč korakov na dan. Danes jih naredimo približno dva tisoč. Redno gibanje, zlasti hoja, velja za enega ključnih dejavnikov zdravega življenjskega sloga, ki podpira tudi delovanje venskega sistema.

Debelost, sedeč način življenja in družinska obremenjenost lahko prispevajo k temu, da vezivno tkivo in venske zaklopke oslabijo tudi pri moških. Eden izmed načinov zdravljenja kronične venske bolezni je kirurški poseg.

Pri malo invazivnih operacijah bolnik domov praviloma odide še isti dan. Kako jih izvajajo in zakaj je zdravljenje kronične venske bolezni pomembno, smo se pogovarjali s prim. mag. Andrejem Šikovcem, specialistom kirurgom iz specialistične ambulante Avelana.

Bolečina v nogi

Ali je zgodnje zdravljenje KVB pomembno in če da, zakaj?

Kronična bolezen ven je, kot že samo ime pove, kronično obolenje, ki postopno napreduje. Sprva so prisotne le določene težave, kasneje se pojavijo razširjene kapilare ali metličaste vene. Razširjene, nad nivo kože segajoče krčne žile so lahko znak, da je smiselno razmisliti o ukrepanju.

Če ne ukrepamo, se lahko pojavijo zapleti: vnetje in strdki v povrhnjih venah (tromboflebitis), otekanje, porjavelost kože, kožno vnetje, krvavitve iz ven in v končni fazi golenska razjeda. Zato strokovnjaki pogosto priporočajo, da zdravljenje pričnemo še preden se pojavijo zapleti.

Ali je na dolgi rok zdravljenje kronične venske bolezni z zdravili sploh smiselno (stranski učinki)? Zakaj ne takoj kirurški poseg? KVB ni reverzibilna bolezen in se stanje slabša…

Z zdravili kronične venske bolezni praviloma ne moremo odpraviti. Zdravila predvsem lajšajo težave, ki so posledica KVB.

Te težave so: občutek oteklih in težkih nog, otekanje, bolečine, krči in nemirne noge.

V določenih primerih lahko odstranitev ali zapora obolelih ven prispeva k izboljšanju stanja. Čeprav gre pri KVB za okvaro venske stene, lahko s posegom za daljši čas izboljšamo venski obtok.

Kaj so bistvene prednosti kirurškega zdravljenja? Za katere bolnike je primerno?

Danes je kirurško zdravljenje naredilo velik korak naprej in klasičnih operacij v bolnišnicah skorajda ne izvajamo več. Kirurgija ven je postala minimalno invazivna.

S tem je zdravljenje KVB za bolnike praviloma prijetnejše in vedno več bolnikov se odloča za poseg že v zgodnejši fazi bolezni. Cilj zdravljenja je izločitev razširjenih in slabo delujočih ven iz obtoka.

Primerno je za bolnike, pri katerih so prisotne razširjene vene oziroma krčne žile, ki so tipne nad nivojem kože.

Ali je kirurško zdravljenje primerno tudi v kasnejših stadijih kronične venske bolezni?

Kirurško zdravljenje je lahko primerno tudi v kasnejših stadijih bolezni ven, odvisno od stanja bolnika in klinične slike.

Kako izvajate endovensko lasersko zaporo spodnjih okončin ter prednosti/slabosti posega?

Poseg izvajamo ambulantno v posebni, za poseg prilagojeni operacijski sobi. Po posegu bolnik običajno kmalu odide na kratek sprehod.

Posebna lokalna anestezija omogoča, da je poseg za večino bolnikov minimalno neprijeten. Pri posegu praviloma ni kirurških rezov s skalpelom, temveč le vbodi z iglo, preko katere v žilo uvedemo lasersko vlakno. Laser nato povzroči zaporo vene od znotraj.

Telo zaprto veno postopoma razgradi, običajno v nekaj mesecih.

Kako izvajate radiofrekvenčno zaporo ven spodnjih okončin ter prednosti/slabosti posega?

Glede občutkov bolnika med in po posegu večjih razlik praviloma ni. Poseg se prav tako izvaja v lokalni anesteziji in je postopek za bolnika podoben.

Razlika je predvsem v vrsti energije, ki zapre veno.

Kaj je sklerozacija? Kako tehnično poteka in kakšna je razlika med običajno in ultrazvočno?

Sklerozacija je postopek, pri katerem v veno vbrizgamo posebno snov, ki poškoduje notranjo plast vene, zaradi česar se vena zapre. Kri po njej več ne teče, zato se skozi kožo ne vidi več kot modrikasta lisa.

Po posegu se vena skozi čas praviloma postopoma zmanjša in postane manj opazna.

Največja slabost sklerozacije je, da se lahko tudi do enega leta na mestu, kjer je bila vena, vidi rjava proga oziroma lisa.

Ultrazvočno vodena sklerozacija s peno se je uveljavila v zadnjih 15 letih in omogoča zapiranje tudi večjih ven, ki se sicer na površini ne vidijo.

Pogovarjala se je: Mojca Šimenc