Ateroskleroza je bolezen, pri kateri pride do nastanka in rasti oblog v notranjosti vaših arterij.

Obloge so sestavljene iz maščob, holesterola, kalcija in drugih snovi, ki se pojavijo v krvi.

Sčasoma se žile zožijo do te mere, da je pretok krvi moten in lahko ogroža oskrbo telesnih organov in tkiv s kisikom.

Kdaj se pojavi ateroskleroza?

Ateroskleroza je potuhnjena. Odkrivanje s testi ni vedno enostavno.

V zgodnji fazi ateroskleroze so lahko rezultati meritev srca in ožilja povsem normalni.

Zato se večina ne zaveda, da se lahko začne razvijati že v otroštvu ali po 20. letu starosti.

Do 30. leta starosti so pri številnih ljudeh prve spremembe lahko že prisotne.

Ob nastopu najbolj tipičnih simptomov je ateroskleroza pogosto že napredovala in lahko povzroča resne zdravstvene težave.

Simptomi ateroskleroze

Simptomi ateroskleroze se razlikujejo glede na lokacijo.

Koronarne žile

• bolečina v prsih med aktivnostjo
• napetost, ki s počitkom popusti
• pomanjkanje sape
• utrujenost

Cerebrovaskularna

• simptomi podobni kapi
• prehoden ishemičen napad (TIA)
• oslabelost
• težava z govorom

Periferna arterijska

• slab obtok krvi v nogah
• bolečine med hojo
• slabše celjenje
• slabši utrip v nogah

Bolezni, povezane z aterosklerozo

Ateroskleroza lahko prizadene katerokoli arterijo v telesu, vključno z arterijami v

• srcu
• možganih
• rokah
• nogah
• medenici
• ledvicah

Zaradi tega se lahko razvijejo različne bolezni, odvisno od tega, katere arterije so prizadete..

Koronarna srčna bolezen

Koronarna srčna bolezen, imenovana tudi koronarna arterijska bolezen, se pojavi, ko pride do nastanka plaka v koronarnih arterijah.

Plak zoži koronarne arterije in zmanjša pretok krvi v srčno mišico.

Povečevanje plaka lahko vodi tudi do nastajanja krvnih strdkov, ki lahko delno ali v celoti blokirajo pretok krvi.

Če se krvni pretok do srčne mišice močno zmanjša ali blokira, se lahko pojavijo:

• angina pektoris (bolečine v prsnem košu ali nelagodje)
• srčni napad

Plaki se lahko pojavijo tudi v najmanjših arterijah srca.

Ta bolezen se imenuje koronarna mikrovaskularna bolezen (MVB).i.

Karotidna arterijska bolezen

Karotidna arterijska bolezen se pojavi, če se plak nabere v arterijah, ki so na vsaki strani vašega vratu (karotidne arterije).

Te arterije oskrbujejo možgane s krvjo, bogato s kisikom.

Če se pretok krvi v možgane zmanjša ali blokira, lahko pride do možganske kapi.

Periferna arterijska bolezen

Periferna arterijska bolezen se pojavi, če se plak nabere v glavnih arterijah, ki oskrbujejo noge, roke in medenico s krvjo.

Če je pretok krvi zmanjšan, se lahko pojavijo:

• počasnejše celjenje ran
• otrplost
• bolečina

Kronična ledvična bolezen

Kronična ledvična bolezen se lahko pojavi, če se plak nabere v ledvičnih arterijah.

Te arterije preskrbujejo ledvici s krvjo, bogato s kisikom.

Sčasoma lahko kronična ledvična bolezen povzroči postopno zmanjšanje ledvične funkcije.

Glavna funkcija ledvic je odstranjevanje odpadnih snovi in odvečne vode iz telesa.

60 % Slovencev

ima povišane vrednosti holesterola, sodeč po raziskavi CINDI.

Kateri so dejavniki tveganja za nastanek ateroskleroze?

Natančen vzrok za razvoj ateroskleroze ni povsem znan, znani pa so številni dejavniki, ki povečujejo tveganje.

Povišan holesterol

Nezdrava raven holesterola se lahko razlikuje glede na:

• starost
• telesno težo
• spol

S starostjo se lahko proizvodnja holesterola povečuje, zato je priporočljivo redno preverjanje ravni.

Običajno se priporoča merjenje vsakih 4 do 6 let, če so bile vrednosti ob zadnjem merjenju ustrezne.

Vsaka odrasla oseba bi morala poznati svoj:

• skupni holesterol
• LDL holesterol
• HDL holesterol

Visok krvni tlak

Krvni tlak je visok, če so njegove vrednosti stalno večje ali enake 140/90 mmHg.

Pri ljudeh s sladkorno boleznijo ali kronično ledvično boleznijo se kot povišan krvni tlak pogosto šteje že 130/80 mmHg.

Kajenje

Kajenje lahko poškoduje in oži krvne žile, vpliva na raven holesterola in zvišuje krvni tlak.

Odpornost na inzulin

Odpornost na inzulin se pojavi, ko telo težje uporablja inzulin.

Inzulin je hormon, ki omogoča prehod krvnega sladkorja v celice, kjer se uporablja kot vir energije.

Sladkorna bolezen

Pri sladkorni bolezni je raven sladkorja v krvi previsoka, ker telo ne proizvaja dovolj inzulina ali ga ne uporablja učinkovito.

Prekomerna telesna teža ali debelost 

Izraza prekomerna telesna teža in debelost opisujeta telesno težo, ki je večja od priporočene glede na višino.

ITM = teža (kg) / višina² (m)

Pomanjkanje telesne aktivnosti

Pomanjkanje gibanja lahko vpliva na druge dejavnike tveganja, kot so:

• povišan holesterol
• visok krvni tlak
• sladkorna bolezen
• prekomerna telesna teža

Nezdrava prehrana

Prehrana z veliko:

• nasičenih in trans maščob
• soli
• sladkorja

lahko vpliva na dejavnike tveganja za srčno-žilne bolezni.

Starost

S starostjo se tveganje za aterosklerozo povečuje.

Pri moških po 45. letu starosti.

Pri ženskah po 55. letu starosti oziroma po menopavzi.

Posledice ateroskleroze

Ateroskleroza je lahko povezana z resnimi zdravstvenimi zapleti, kot so:

• srčni infarkt
• možganska kap
• angina pektoris
• srčno popuščanje
• bolezni perifernih arterij

Kako ukrepate sami pri aterosklerozi?

Ukrepi za nadzor dejavnikov tveganja lahko pomagajo zmanjšati tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Zdrava prehrana za srce

Uvedite prehranjevalne navade, ki vključujejo:

• sadje in zelenjavo
• polnozrnate žitarice
• ovsene kosmiče
• ribe
• pusto meso
• perutnino brez kože
• mlečne izdelke

Pri izbiri živil je priporočljiva zmernost pri:

• nasičenih maščobah
• soli
• sladkorju

Telesna aktivnost

Bodite fizično aktivni toliko, kot lahko.

Redna telesna aktivnost lahko prispeva k boljši telesni pripravljenosti in splošnemu zdravju.

Prenehajte kaditi

Če kadite, razmislite o prenehanju kajenja.

Pogovor z zdravnikom vam lahko pomaga najti ustrezno podporo ali program za opustitev kajenja.

Nadzor nad telesno težo

Če imate prekomerno telesno težo, se posvetujte z zdravnikom glede ustreznega načrta za zmanjšanje telesne mase.

Dopolnjevanje prehrane

Za dopolnjevanje prehrane nekateri uporabljajo tudi prehranska dopolnila.

Prehranska dopolnila lahko pomagajo dopolniti vnos določenih hranil, kadar jih s prehrano ne zaužijemo dovolj.

Prehranska dopolnila lahko vsebujejo različna hranila, na primer:

• vitamin K2
• omega-3
• koencim Q10
• polifenole
• vitamine skupine B

Kardio3Aktiv

Kardio3Aktiv je prehransko dopolnilo, ki vsebuje kombinacijo izbranih hranil:

• omega-3
• Abigenol
• koencim Q10
• mešanico vitaminov skupine B

Ta kombinacija omogoča praktično dopolnjevanje vsakodnevne prehrane z več hranili v enem izdelku.

Spoznajte Kardio3Aktiv tudi vi.

Vir: nhlbi.nih.gov, webmed.com