Ste sami krivi za utrujenost?

Se pogosto počutite utrujeni?

Zakaj ste popoldne tako utrujeni, da nimate energije, ne motivacije za kakršno koli opravilo?

Morda vas bo presenetilo, ampak obstaja verjetnost, da ste precej krivi sami. Enostavno želite storiti preveč.

Opravki, ki si jih naložite, so lahko na videz prijetni, vendar pa niso nič drugega kot še ena obveznost, ki troši energijo. 

Kaj v resnici izčrpava?

Ste med tistimi, ki si ne predstavljajo dneva brez obveznosti? Več si jih naložite, bolj se vam zdi dan pester in zapolnjen? Ste najbolj srečni, kadar jih zmorete? Nevede se prekomerno trošite, verjetno celo drvite v stres*.

O čem govorimo?

Vsak opravek, ki si ga naložite, spremljajo čustva. Bolj so intenzivna, bolj utrujajo. Pomembno je razumeti, da ne utrujajo le negativna čustva

Pač pa tudi pozitivna. 

Pasti visokointenzivnih čustev

Praviloma povezujemo utrujenost* s stresom v službi, pomanjkanjem spanja, intenzivno vadbo in fizičnim naporom. 

Za gradbene delavce, delavce na poljih ali denimo medicinske uslužbence z obilico nadur (samo nekaj primerov) to nedvomno tudi drži.

Pri velikem deležu ljudi pa Elliot Berkman, profesor psihologije na Univerzi Oregon, ugotavlja, da se utrujajo po lastni krivdi.

Kaj imajo s tem visokointenzivna čustva?

Psihologi delijo čustva na pozitivna/negativna ter visoko/nizko intenzivna, opozarja Berkman. Visokointenzivna čustva so denimo vzhičenost in jeza, nizkointenzivna pa spokojnost in žalost.

Pri opravljanju nalog pogosto računamo na stresni odziv telesa.

Drugače rečeno, kadar si naprtimo preveč obveznosti, potrebujemo nekakšno izredno stanje, saj smo vajeni, da smo na ta način najbolj produktivni. Vendar, pri tem lahko zdrvimo v stanje nenehnega stresa*.

Dolgotrajen stres lahko neugodno vpliva na počutje.

Norme zahodne civilizacije?

Študije kažejo, da sploh zahodna civilizacija uživa v trdem delu in stresnem odzivu.

Raziskave Jeanne Tsai z Univerze Stanford so denimo pokazale, da imajo Američani rajši visokointenzivna čustva kot nizkointenzivna. Oziroma, da se raje počutijo vzhičeno in evforično kot sproščeno, umirjeno in zadovoljno.

Drugače rečeno, Američani verjamejo, da jih bodo osrečila le visokointenzivna čustva. 

Če menite, da smo Slovenci bistveno drugačni, pomislite, kakšno je vaše mnenje o ležernih sodelavcih ali družinskih članih. Pozitivno ali negativno?

Poveličevanje pomena intenzivnosti se kaže tudi v izrazoslovju, kjer so pogosto v rabi besedne zveze, kot so:

• "ful sem naredila danes",
• "kaj sem danes vse naredil",
• "mora biti tipi-topi,"
• "sem imel našponan urnik"
• ali pa: "Kako si, kaj počneš? Delam.« ...

Vzhodnjaška kultura denimo ravno obratno ceni mir in spokojnost.

Zakaj so visokointenzivna čustva problematična?

Psihološka vzburjenost in visoka stimulacija lahko prispevata k občutku utrujenosti.

Hkrati motita zbranost in mirno glavo, ki ju nujno potrebujete za izvedbo. Umirjanje je lahko naporno, zlasti če se vam koncentracija izmika. Rezultat je seveda, da ste zlahka in hitro utrujeni.

Če se to vleče iz dneva v dan, se stres* le poglablja.

Naj vas torej pri opravljanju nalog spremljajo jeza, strah, tesnoba, skrb ali pa naj vas po drugi strani podžigajo navdušenje in vznemirjenje, rezultat je isti.

Intenzivna čustva – ne glede na predznak – lahko povečajo občutek izčrpanosti. Pri tem nič ne pomaga, če vam navdušenost in vznemirjenost godita.

Tako kot sladkor vas tudi navdušenje in vznemirjenje dvigneta začasno. Ko popustita, lahko razpoloženje strmoglavi.

Kaj pa razvade?

Slaba drža, posedanje, zaprti prostori, pomanjkanje sonca. To so le nekateri manj znani tatovi energije.  

Del mozaika utrujenosti je lahko tudi nered na mizi in nasploh v prostoru okrog vas. 

Rešitev?

To seveda ne pomeni, da bi se morali na vse kriplje izogibati navdušenju, vznemirjenosti, strahu ali jezi. 

Niti ne pomeni prenehanja opravljanja dela z vso zavzetostjo, ki jo premoremo. Niti ne pomeni, da bi morali biti obsedeni z redom.

Pomeni pa, da si velja vzeti več časa za stanje sproščenosti in umirjenosti ter najti način, kako čim bolj učinkovito obnavljati energijo.

Pomagamo si lahko na več načinov. S spremenjenim življenjskim stilom, prehrano, ki ne izčrpava telesa, pa tudi z raznimi izdelki. 

Ne s takimi, ki začasno podžigajo sladkor ...

... pač pa z izdelki, ki vsebujejo hranila, ki prispevajo k sproščanju energije pri presnovi.

Med njih sodi Enduranza®️.

Enduranza vsebuje Abigenol, vir polifenolov iz lubja kočevske jelke. Formulacija združuje hranila, ki podpirajo zaščito celic ter sodelujejo v procesih, kjer telo naravno ustvarja energijo. 

Od kod nam energija?

Energija nastaja v obliki ATP molekul (adenozin trifosfat). [glej video]

Ob izpostavljanju daljšim obremenitvam se lahko poveča oksidativni stres, zato je zaščita celic še posebej pomembna.

Enduranza je po mnenju obiskovalcev lekarn že tretje leto zapored med najbolje ocenjenimi izdelki.

Za optimalno podporo je priporočljivo redno jemanje 1 tablete na dan.

Uporabljena literatura

Chronic stress burning you out? Energy management is key, Emma Seppala, February 4, 2016;

* Vitamin C In železo prispevata k zmanjšanju utrujenosti in izčrpanosti.

* Vitamin C, vitamin E, selen, cink in baker imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. 

* Vitamin C, tiamin (vitamin B1), železo prispevajo k sproščanju energije pri presnovi. 

* Tiamin (vitamin B1) prispeva k normalnemu psihološkemu delovanju.  

* Vitamina D in C imata vlogo pri delovanju imunskega sistema.​