Mraz ne povzroča prehlada, ampak virusi.  Ne podre nas torej, ker nam je hladno, pač pa, ker smo se nalezli. Kar vas bega, so simptomi, ki se pojavljajo tako ob prehladu kot na mrzlem zraku. So zelo Mraz ne povzroča prehlada

Mraz ne povzroča prehlada, ampak virusi. Ne podre nas torej, ker nam je hladno, pač pa, ker smo se nalezli. Kar vas bega, so simptomi, ki se pojavljajo tako ob prehladu kot na mrzlem zraku. So zelo podobni.

Mrzel zrak namreč:

  • draži in žgečka v nosu. Tudi izcedki niso nič nenavadnega – to je normalen odziv sluznice, ki se na suh zrak odzove z vlaženjem,
  • povzroča občutek suhega in grobega žrela ter sili na kašelj,
  • spodbuja tresenje, ker se želi telo ogreti.

Kot bi torej naštevali simptome, ko se nas nekaj loteva. Imunski sistem se na virus odzove tako, da sprosti pirogene in dvigne telesno temperaturo.

Možgani to razumejo kot signal, da je telesna temperatura spremenjena, zato vas zazebe. Podoben občutek se pojavi tudi ob izpostavljenosti mrazu.

Prehlajena ženska gleda v računalnik

Zakaj se prehladimo?

Pogosto se nam zdi, da se prehladimo na mrazu, ker prej omenjeni simptomi s prihodom na toplo ne minejo.

Po vsej verjetnosti smo virus prejeli že prej. Kužni ste lahko denimo 1–2 dni, preden se pokažejo simptomi prehlada. Suh in hladen zrak lahko vplivata na stanje sluznice, kar lahko spremeni njeno zaščitno vlogo.

Poznamo okrog 200 različnih virusov prehlada. Širijo se preko kapljic v zraku ali preko stika z okuženo osebo ali predmetom.

V telo vstopajo skozi usta, nos ali oči.

Odrasle osebe se v povprečju prehladijo trikrat na leto.

Za zaščitno vlogo dihalnih poti je pomembno, da sta nosna in žrelna sluznica navlaženi.

Kako popusti obramba?

Sluznica ima pri tem pomembno funkcijo.

Sluz:

  • vlaži nos,
  • ogreje zrak,
  • zadrži razne delce iz okolja …
  • … ter jih pomaga odstranjevati.

Zato je smiselno čim manj brskati po nosu.

Hladen in suh zrak vplivata na nosno in žrelno sluznico, saj ju hladita in sušita.

Suha in ohlajena sluznica ni več tako učinkovita in ne more optimalno opravljati svoje funkcije.

Na stanje sluznice lahko vplivajo tudi prepih ali klimatske naprave.

Se lahko potem kar slečemo?

Od kod potem ta "vesoljni" nasvet, če nas mraz ne prehladi:

"Obleci se, da se ne prehladiš!"

Se lahko potemtakem kar slečemo? Seveda ne.

Mraz lahko povzroči resne zdravstvene težave in celo smrt, zlasti pri osebah s težavami srčno-žilnega sistema ali pljuč.

S primernimi in toplimi oblačili lahko vsaj delno zaščitimo telo in smo dlje časa na prostem.

PPriporočila

Med temeljna priporočila za zaščito pred prehladom sodijo:

  • umivanje rok,
  • izogibanje okuženim,
  • pokrivanje ust med kašljanjem,
  • razkuževanje predmetov, zlasti če jih z nekom delite.

Priporočljivo je tudi vlažiti prostore. Nekatere raziskave kažejo, da se virusi lažje širijo v zelo suhih prostorih.

Smiselna je tudi nega nosu z vlaženjem in primernimi raztopinami.

Pomembno je skrbeti za normalno delovanje imunskega sistema.

Vitamini C in D, cink ter selen imajo vlogo pri normalnem delovanju imunskega sistema.

Viri