Mraz ne povzroča prehlada, ampak virusi.  Ne podre nas torej, ker nam je hladno, pač pa, ker smo se nalezli. Kar vas bega, so simptomi, ki se pojavljajo tako ob prehladu kot na mrzlem zraku. So zelo podobni.

Mrzel zrak namreč:

  • draži in žgečka v nosu. Tudi izcedki niso nič nenavadnega, ampak to je normalen odziv sluznice, ki se na suh zrak odzove z vlaženjem,
  • povzroča občutek suhega in grobega žrela in sili na kašelj.
  • spodbuja tresenje, ker se želi telo ogreti.

    Kot bi torej naštevali simptome, ko se nas nekaj loteva. Imunski sistem se na virus odzove tako, da sprosti pirogene, ki "naložijo na ogenj", in dvignejo telesno temperaturo.

    Možgani to razumejo, kot da ste malce podhlajeni. Torej vas zazebe. Enako se zgodi, kadar možgani dobijo signal, da ste podhlajeni zaradi mraza.

    Prehlajena ženska gleda v računalnik

    Zakaj se prehladimo?

    Pogosto se nam zdi, da se prehladimo na mrazu, ker prej omenjeni simptomi s prihodom na toplo ne minejo. 

    Ampak po vsej verjetnosti smo nekaj pobrali že prej. Kužni ste lahko denimo 1-2 dni, preden se pokažejo simptomi prehlada. Suh in hladen zrak pa sta enostavno zrahljala obrambo do te mere, da so se vsiljivci razbohotili.

    Poznamo okrog 200 različnih virusov prehlada. Širijo se preko kapljic v zraku ali preko stika z okuženo osebo ali predmetom.

    V telo vstopajo skozi usta, nos ali oči.

    Odrasle osebe se v povprečju prehladijo trikrat na leto.

    Za obrambo je zelo pomembno, da sta nosna in žrelna sluznica navlaženi.

    Kako popusti obramba?

    Sluznica ima pri tem pomembno funkcijo. 

    • Sluz vlaži nos.
    • Ogreje zrak.
    •  Zadrži razne vsiljivce in prašne delce ...
    • ... jih uniči in izloča. 

    Zato je smiselno čim manj brskati po nosu.

    Hladen zrak in suh zrak prideta nosni in žrelni sluznici do živega, saj ju hladita in sušita. 

    Suha in ohlajena sluznica ni več tako učinkovita in ne more optimalno opravljati pomembne funkcije. 

    Sluznico lahko oslabi že prepih ali pa denimo klima.

    Se lahko potem kar slečemo? 

    Od kod potem ta "vesoljni" nasvet, če nas mraz ne prehladi:

    "Obleci se, da se ne prehladiš!" 

    Se lahko potemtakem kar slečemo? Seveda ne. 

    Mraz lahko povzroči hude zdravstvene težave in celo smrt. 

    Sploh, če imate težave s kardiovaskularnim sistemom ali pljuči.

    S primernimi in toplimi oblačili lahko vsaj delno zaščitimo sluznico in smo lahko dlje na prostem. 

    Priporočila

    Med temeljna priporočila za zaščito pred prehladom sodijo:

    • umivanje rok,
    • izogibanje okuženim, 
    • pokrivanje ust med kašljanjem, 
    • razkuževanje predmetov, sploh če jih z nekom delite.

    Priporočljivo je tudi vlažiti prostore. Znano je, da vlažen zrak zavira viruse oziroma se virusi lažje širijo v suhih prostorih. 

    Smiselna je nega nosu z vlaženjem in raztopinami, ki vsebujejo baker. 

    Pomembno je podpreti tudi imunsko odpornost

    Lahko storite vse našteto, pa virus še vedno prebije prvo obrambno linijo.

    Takrat ste odvisni od količine, moči in hitrosti imunskih celic. K sreči jih lahko podprete s hranili.

    Strokovnjaki najbolj priporočajo

    • betaglukane,
    • vitamina C in D,
    • cink,
    • selen.

    Če jih lahko zaužijete v kombinaciji, še toliko bolje.

    Ravno to nudijo izdelki BetaCold 

    Z BetaCold tabletami ali BetaCold PLUS napitkom lahko vnaprej podprete imunsko odpornost ali se odločno odzovete na prve znake težav. Deluje hitro in močno. 

    BetaCold Junior je številka 1 za imunsko odpornost otrok. 

    Številne starše je rešil pogostih odsotnosti otrok iz vrtcev ali šol. 

    Viri