Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so naravno prisotni v našem telesu in v določenih živilih.

So pomemben del celotnega mikrobioma.

Najbolj poznana je njihova prisotnost v črevesju.

V črevesni mikrobioti imamo v povprečju okoli 2 kilograma mikroorganizmov – večinoma bakterij, ki jih laično delimo na »koristne« in »manj zaželene«.

S probiotiki v telo vnašamo različne bakterijske seve, ki sodelujejo pri ohranjanju uravnotežene črevesne mikrobiote.

Niso vsi probiotiki za vse

Nekateri bakterijski sevi delujejo lokalno, na primer v ustni votlini, drugi so namenjeni prehodu skozi prebavila.

Mama in hčer uživata probiotike

Uvod

Bakterije pogosto povezujemo predvsem z boleznimi. V številnih kulturah pa je uživanje živil, ki vsebujejo žive bakterijske kulture, že dolgo del tradicije.

Na Japonskem denimo uživajo fermentirane napitke.
Pri nas bakterijske kulture najdemo predvsem v jogurtih, kefirjih in sirih.

Pomembno je razumeti, da niso vsi probiotiki namenjeni enakim situacijam.
Različni sevi imajo različne lastnosti, zato je izbira odvisna od posameznika in njegovih potreb.

Kaj so probiotiki?

Svetovna zdravstvena organizacija probiotike definira kot »žive mikroorganizme, ki se jih uživa v zadostni količini«.

Največji delež predstavljajo bakterije, lahko pa tudi kvasovke.

Med bakterijami prevladujejo mlečnokislinske bakterije.
Med kvasovkami je najbolj poznan sev Saccharomyces boulardii.

Raznolikost mikrobiote

Črevesna mikrobiota je ena izmed najbolj raziskanih mikrobnih skupnosti v človeškem telesu.

V prebavilih se nahaja velika količina različnih mikroorganizmov, ki skupaj tvorijo kompleksno in dinamično okolje.

Mikroorganizmi v črevesju so prisotni:

  • pripeti na črevesno steno,
  • v prosti (lebdeči) fazi v črevesni vsebini.

Obe skupini predstavljata del celotne mikrobiote in sodelujeta v številnih procesih, povezanih s prebavo in presnovo hranil.

V tankem črevesju se pogosteje nahajajo bakterije, ki za rast potrebujejo več kisika (npr. laktobacili), medtem ko so v debelem črevesju številčnejše anaerobne bakterije, kot so bifidobakterije.

Raznolikost bakterijskih sevov velja za eno izmed značilnosti uravnotežene mikrobiote, zato se pri izbiri izdelkov pogosto poudarja kombinacija različnih sevov.ne mikrobiote, zato se pri izbiri izdelkov pogosto poudarja kombinacija različnih sevov.

prehranska veriga

Kako izberemo probiotik?

Pri izbiri je pomembno razumeti:

  • da različni sevi delujejo različno,
  • da vsi izdelki niso namenjeni enakim situacijam,
  • da je pomembna ustrezna količina živih kultur.

Danes ni več v ospredju zgolj število bakterij, temveč predvsem izbira ustreznega seva.

Od sredine devetdesetih let so številne raziskave preučevale vlogo posameznih sevov v povezavi s prebavo, imunskim sistemom ter ravnovesjem mikrobiote.

Različni sevi – različne lastnosti

  • Bifidobakterije so med prvimi bakterijami, ki poselijo črevesje po rojstvu.
  • Lactobacillus rhamnosus je eden najbolj raziskanih sevov.
  • Lactobacillus plantarum je pogosto uporabljen sev v izdelkih za prebavila.
  • Streptococcus salivarius je poznan sev za ustno votlino.
  • Lactobacillus paracasei je sev, ki se pogosto uporablja v izdelkih za otroke.

Različni sevi so predmet številnih raziskav na področju prebave in mikrobiote.

Probiotiki za prebavo

Bakterijske kulture so del črevesne mikrobiote.

V črevesju sodelujejo pri razgradnji določenih hranil in so del kompleksnega prebavnega okolja.

Pri izbiri izdelka je smiselno upoštevati sestavo in namen uporabe.

Ali probiotiki zapirajo?

Probiotiki sodelujejo pri ohranjanju uravnotežene črevesne mikrobiote.

Vloga posameznih sevov se proučuje tudi v povezavi z ravnovesjem prebave.

Pri izbiri izdelka je smiselno upoštevati tudi prehrano, vključno z zadostnim vnosom vlaknin (npr. psillium) in prebiotikov (npr. inulin).

Probiotiki za kožo

Črevesna mikrobiota je povezana z različnimi procesi v telesu, tudi z delovanjem imunskega sistema.

črevesje ➡ imunski sistem ➡ koža.

Dodajanje probiotičnih kultur lahko prispeva k raznolikosti mikrobiote.

Izbira ustreznih sevov je predmet raziskav na področju kože in mikrobiote.

Otrok z majhnim ogledalom

Probiotiki za ustno votlino

Eden izmed raziskovanih sevov za področje ustne mikrobiote je Streptococcus salivarius K12.

Sev je predmet raziskav v povezavi z ravnovesjem ustne mikrobiote.

S kolonizacijo bakterij, ki so naravno prisotne v ustni votlini, se ohranja mikrobiološko ravnovesje.

Otrok je sladoled

Probiotiki ob jemanju antibiotikov

Antibiotiki so pomembni pri obravnavi bakterijskih okužb.

Lahko pa vplivajo tudi na sestavo črevesne mikrobiote.

Pri nekaterih ljudeh lahko traja dalj časa, da se mikrobiota ponovno vzpostavi v prvotno ravnovesje.

Sočasna uporaba probiotičnih kultur je ena izmed možnosti podpore mikrobioti. Pomembna je izbira ustreznih sevov.

Pogosto se uporablja kombinacija laktobacilov in bifidobakterij.

Kako dolgo jemati probiotike in koliko?

Pogosto se omenja količina okoli 10⁹ kolonijskih enot (CFU) dnevno, odvisno od seva in izdelka.

Jemanje je prilagojeno posamezniku in namenu uporabe.

Probiotične kulture so v telesu prisotne omejen čas, zato je pomembna redna uporaba skladno z navodili proizvajalca.

Smiselno je izbrati izdelke, ki vsebujejo tudi prebiotike, npr. inulin ali topne vlaknine.

Kateri probiotik izbrati za otroke?

IIzbira je odvisna od starosti in posameznikovih potreb.

V zgodnjem obdobju so pogosto uporabljene bifidobakterije.

Kasneje se izbira prilagodi posamezniku, podobno kot pri odraslih.

Katere probiotike je dobro imeti v domači lekarni?

Izdelki imajo lahko različne namene uporabe, zato je smiselno izbrati takšne, ki ustrezajo vašim potrebam.

Kolon3Aktiv:

Vsebuje tudi prebiotike (inulin, psillium) ter različne probiotične seve:

  • Lactobacillus plantarum
  • Lactobacillus rhamnosus
  • Bifidobacterium bifidum
  • Lactobacillus acidophilus
  • Lactobacillus bulgaricus

Lactoderma® Junior:

  • Lactobacillus paracasei GMNL-133
  • Lactobacillus paracasei LP-33

Bactoblis®:

  • Streptococcus salivarius K12

Viri

  • https://www.health.harvard.edu/vitamins-and-supplements/health-benefits-of-taking-probiotics
  • https://www.lekarnar.com/clanki/probiotiki-kako-izbrati-najboljsi-probiotik-za-vas-4-faktorji
  • https://www.abczdravja.si/hrana/abc-probiotikov/
  • Zhang YJ, et al. Int Journ of Mol Sci. 2015;16(4):7493–7519.
  • Belkaid Y, et al. Cell. 2014;157(1):121–141.