Kako odpraviti stres in zaskrbljenost?

Stres ima slab prizvok

Kako odpraviti stres, ko se soočamo s kopico različnih zahtev in nismo prepričani ali jih bomo obvladali. 

Običajno stres spremljajo

• občutek preobremenjenosti,
• globoka utrujenost oziroma izčrpanosti
• in negotovost. 

Zahteve so lahko povezane z delom, financami, medsebojnimi razmerji in drugimi situacijami. 

Stres lahko povzroči vse, kar predstavlja grožnjo našemu dobremu počutju. 

Slab prizvok ima, čeprav je evolucijsko ključen za preživetje. 

V stresu se vklopi mehanizem "boj ali beg", ki nam olajša odziv na nevarnost. 

Problematičen je, če se sproži prepogosto, ali kadar si sledi več stresov na enkrat. 

Takrat lahko ogrozi človeško zdravje in postane škodljiv.

Dejstva o stresu

• Stres pomaga telesu pripraviti se na nevarnost.
• Simptomi so fizični in psihični.
• Kratkoročni stres je lahko koristen. Dolgoročni stres je povezan z različnimi zdravstvenimi težavami.
• Na stres se lahko pripravimo z učenjem tehnik obvladovanja stresa.

Kaj je stres?

Stres je naravna obramba telesa pred plenilci in nevarnostjo. 

Telo preplavi s hormoni, da ga pripravi na izogibanje ali soočanje z nevarnostjo. 

To je znano kot mehanizem "boj ali beg". 

Ko smo se soočili z izzivom, je del našega odziva fizičen. Telo aktivira vire, s katerimi nas varuje tako, da nas pripravi na boj ali čim hitrejši pobeg.

Telo proizvaja večje količine hormonov kortizola, adrenalina in noradrenalina. 

Ti privedejo do: 

• povečanega srčnega utripa, 
• povečane pripravljenosti mišic, 
• znojenja 
• in budnosti. 

Vsi ti dejavniki izboljšujejo sposobnost odzivanja na nevarno ali zahtevno situacijo.

Dejavniki okolja, ki sprožijo to reakcijo, imenujemo stresorji. 

Stresorji so: 

• zvok, 
• agresivno vedenje, 
• hitro približujoči se avto, 
• zastrašujoči trenutke v filmih ali celo prvi zmenek. 

Več stresorjev kot občutimo oziroma doživljamo, močnejši je naš občutek stresa.

Kaj se dogaja v našem telesu?

Stres upočasni normalne telesne funkcije, kot so prebavni in imunski sistem. Vsa energija, vse rezerve se osredotočijo na hitro dihanje, pretok krvi, pozornost in uporabo mišic.

Kako se spreminja telo?

• povišata se krvni tlak in pulz,
• dihanje je hitrejše,
• prebavni sistem se upočasni,
• imunska aktivnost se zmanjša,
• mišice postanejo napete,
• povečano stanje budnosti preprečuje, da zaspimo.

Način, kako se bomo odzvali na težko situacijo, vpliva na to, kako stres vpliva na nas in naše zdravje. 

Oseba, ki meni, da nima dovolj sredstev/načinov za spoprijemanje s stresom, bo bolj verjetno imela močnejši odziv. 

Odziv, ki lahko sproži ali vodi v zdravstvene težave. 

Različni stresorji vplivajo na vsakega posameznike na različne načine.

Nekatere izkušnje, ki se na splošno štejejo za pozitivne, lahko privedejo do stresa. 

Takšne izkušnje so na primer: rojstvo otroka, potovanje, selitev v lepšo hišo, napredovanje v službi.

To je zato, ker pogosto vključujejo velike spremembe, dodatne napore, nove odgovornosti in potrebo po prilagajanju. Prav tako so pot v neznano. 

Človek se sprašuje, če bo vsemu temu kos.

Dolgotrajen negativni odziv na izzive lahko negativno vpliva na naše zdravje in srečo. 

Vendar, če vemo, kako lahko na nek stresor odreagiramo, nam to pomaga zmanjšati negativne občutke in učinke stresa.

Kateri so simptomi stresa?

Fizični učinek stresa na telo

• potenje,
• bolečine v hrbtu ali prsnem košu,
• krči ali mišični krči,
• erektilna disfunkcija in izguba libida,
• omotičnost,
• glavobol,
• srčna bolezen,
• visok krvni pritisk,
• nižja odpornost proti boleznim,
• bolečine v mišicah,
• mravljinčenje,
• težave s spanjem,
• želodčne težave.

Zanimivost: Študija iz leta 2012 je pokazala, da lahko stresorji, ki jih doživljajo starši, kot so finančne težave ali vodenje enostarševskega gospodinjstva, pri otrocih povzročijo debelost.

Čustvene reakcije na stres

• jeza,
• anksioznost,
• izgorelost,
• motnje koncentracije,
• depresija,
• utrujenost,
• občutek negotovosti,
• pozabljivost,
• razdražljivost,
• grizenje nohtov,
• nemir,
• žalost.

Tipično stresno vedenje

• želja po določeni hrani, uživanje preveč ali premalo hrane,
• nenadni izbruhi jeze,
• zloraba drog in alkohola,
• večja poraba tobaka,
• socialni umik,
• pogost jok,
• težave v partnerstvu.

Pogosti vzroki za stres

Vsak izmed nas se drugače odzove na stresno situacijo. Kar za enega predstavlja stres, lahko drugega podžge pozitivno. Stres lahko povzroči skoraj vse.

Pri nekaterih ljudeh lahko že zgolj razmišljanje o neprijetnostih sproži občutenje stresa.

Pogosti dogodki v življenju, ki pri nas lahko povzročijo stres

• težave v zvezi s službo ali upokojitvijo,
• pomanjkanje časa ali denarja,
• žalost,
• družinske težave,
• bolezen,
• selitev,
• odnosi, poroka in ločitev.

Drugi pogosto zaznani vzroki stresa

• splav,
• gost promet ali strah pred nesrečo,
• strah pred kriminalom ali težave s sosedi,
• nosečnost in novo starševstvo,
• pretiran hrup, prezasedenost in onesnaževanje,
• negotovost ali čakanje na pomemben izid/sporočilo.

Ljudje se različno odzivamo na pritiske, izzive, dogodke in izkušnje. Lahko nas hromijo, utrujajo ali pa podžgejo.

Včasih za stres ni očitnega ali razumnega vzroka, pogosto k stresu. Težave z duševnim zdravjem, kot je depresija ali akumuliran občutek frustracij in tesnobe, lahko pri nekaterih vzpodbudi večji občutek stresa.

Nekateri ljudje doživljajo stalni stres po nekem travmatičnem dogodku, kot je nesreča ali kakšna zloraba. 

Pravijo mu post-travmatična stresna motnja.

Deset nasvetov za samopomoč

Tukaj je nekaj nasvetov, ki jih lahko uporabite za upravljanje ali preprečevanje občutka preobremenjenosti.

1. Telesna dejavnost: študije so pokazale, da vadba lahko koristi našemu duševnemu in telesnemu stanju. Pomaga že enostavna vaja za stres.
2. Zmanjšanje uporabe alkohola, drog in kofeina: te snovi vam ne pomagajo preprečiti stresa, a jih lahko samo še poslabšajo. Zato jih je potrebno ukiniti ali zmanjšati.
3. Prehrana: zdrava in uravnotežena prehrana z obilo sadja in zelenjave pomaga vzdrževati imunski sistem v času stresa. Slaba prehrana bo povzročila slabo zdravje in dodaten stres.
4. Prednostne naloge: Vzemite si čas, da organizirate svoj seznam opravil, da vidite, kaj je najpomembnejše. Potem se osredotočite na to, kar ste dokončali ali dosegli tisti dan, namesto tega, kar še morate dokončati.
5. Čas: vsak dan prihranite nekaj časa zase. Uporabite ga za organiziranje svojega zdravja, sprostitev in uresničevanje lastnih interesov.
6. Dihanje in sprostitev: meditacija, masaža in joga, vse to lahko pomaga. Tehnike dihanja in sprostitve lahko uravnovesijo telesne funkcije in vam pomagajo, da se sprostite. Dihanje je tudi osrednji del meditacije.
7. Pogovor: pogovor z družino, prijatelji, sodelavci in vašim nadrejenim o vaših mislih in skrbeh vam bo pomagal. Morda boste ugotovili, da niste "edini" s takimi težavami in razmišljanjem. Morda celo ugotovite, da obstaja preprosta rešitev, na katero niste pomislili.
8. Zaznavanje znakov: lahko ste tako zelo zaskrbljeni zaradi ene težave, ki vam povzroča stres, da ne opazite negativnih učinkov, ki jih ima stres na vaše telo. Zaznavanje simptomov je prvi korak k ukrepanju. Ljudje, ki se zaradi dolgotrajnih delovnih ur srečujejo s stresom, bodo morda morali "narediti korak nazaj." Morda je čas za pregled lastne delovne prakse ali za pogovor z nadrejenim o zmanjšanju bremena.
9. Najdite tisto, kar vas sprošča: večina ljudi ima nekaj, kar jim pomaga, da se sprostijo, na primer branje knjige, sprehodi, poslušanje glasbe ali preživljanje časa s prijatelji ali hišnim ljubljenčkom. Petje v zboru ali telesna aktivnost pomaga nekaterim drugim.
10. Zaščita telesa z antioksidanti: ko smo pod stresom, naše telo proizvede veliko prostih radikalov, ki so škodljivi za naše telo. Daljše obdobje stresa privede do zelo velikih količin prostih radikalov, ki jim naše telo ni kos. Zato smo utrujeni, brez energije in volje. Pomagamo si lahko z izdelkom Enduranza, ki vsebuje izvleček iz slovenske bele jelke, Abigenol.

Abigenol je močan naraven antioksidant, ki nevtralizira uničujoče proste radikale ter nam povrne energijo, zmanjša utrujenost in preventivno pomaga zmanjšati verjetnost za nastanek bolezni kot posledice stresa. .

Rešitev?

Stres je tesno povezan z utrujenostjo. Troši energijo, ki je nimate v izobilju. Hkrati celicam otežuje regeneracijo, zaradi česar se s stresnimi situacijami soočate vse težje. Pomagate si lahko na več načinov.

S spremenjenim življenjskim stilom, s prehrano, ki ne izčrpava telesa, pa tudi z raznimi izdelki. 

Ne takimi, ki začasno podžigajo sladkor, pač pa z izdelki, ki pomagajo proizvajati energijo v celicah.

Med njih sodi Enduranza, ki lajša utrujenost.

Enduranza vsebuje Abigenol, vir polifenolov iz lubja kočevske jelke. 

Bioaktivne sestavine v Enduranzi ščitijo celice pred oksidativnim stresom in omogočajo nemoteno nastajanje energije (ATP).

Od kod nam energija?

Energijo namreč pridobivamo v osnovi iz treh glavnih skupin hranil:

• ogljikovih hidratov,
• maščob
• in beljakovin.

Hranila se presnovijo in končni rezultat je nastanek energije v celicah.

Celica je sestavljena iz več organelov. Za pridobivanje energije so denimo odgovorni mitohondriji. Zato jim rečemo tudi celične energijske centrale.

Energija nastaja v obliki ATP molekul (adenozin trifosfat). [glej video]

Enduranza je po mnenju obiskovalcev lekarn že tretje leto zapored št. 1 za utrujenost in izčrpanost.

Zadostuje že 1 tabletka na dan. Bolj dosledno je jemanje, boljši je učinek.

Vir: medical news today