Stres na delovnem mestu?
Stres v službi je specifična oblika stresa, ki je povezana z delovnim okoljem in pogoji dela. Povzročijo ga lahko različni dejavniki, kot so:
- Delovne zahteve: preobremenjenost, tesni roki, visoka pričakovanja.
- Kontrola nad delom: pomanjkanje nadzora nad delovnimi nalogami, avtonomija.
- Slabi odnosi: slabi odnosi s sodelavci ali nadrejenimi, pomanjkanje podpore.
- Delo in življenje: težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
- Delovno okolje: fizični pogoji, kot so hrup, neustrezna osvetlitev, varnost.
Čeprav "stres na delovnem mestu" in "stres" tesno povezana pojma, obstajajo pomembne razlike med njima, ki jih je vredno izpostaviti.
Ključne razlike stresa in stresa na delovnem mestu
- Izvor:
- Splošni stres: izhaja iz različnih virov v življenju posameznika.
- Stres na delovnem mestu: specifično povezan z delovnimi pogoji in okoljem.
- Simptomi:
- Splošni stres:lahko se kaže kot glavobol, tesnoba, razdražljivost ter drugi fizični in čustveni odzivi.
- Stres na delovnem mestu: poleg splošnih znakov tudi zmanjšana delovna učinkovitost, nezadovoljstvo z delom ali pogostejša odsotnost.
- Rešitve:
- Splošni stres: tehnike sproščanja, telesna dejavnost, pogovor, strokovna pomoč.
- Stres na delovnem mestu: izboljšanje delovnih pogojev, jasna komunikacija, organizacija dela, usposabljanje za obvladovanje stresa.
| Splošni stres | Stres na delovnem mestu | |
|---|---|---|
| Izvor | Osebne težave, okoljski dejavniki, spremembe v življenju | Delovne zahteve, kontrola nad delom, podpora na delovnem mestu, delo in življenje, delovno okolje |
| Simptomi | Glavoboli, tesnoba, razdražljivost, različni fizični, čustveni in vedenjski simptomi | Zmanjšana delovna učinkovitost, povečana bolniška odsotnost, nezadovoljstvo z delom, poleg splošnih simptomov |
| Rešitve | Tehnike sproščanja, telesna vadba, pogovori z družino in prijatelji, profesionalna pomoč | Izboljšanje delovnih pogojev, podpora zaposlenim, jasna komunikacija, usposabljanje za obvladovanje stresa, prilagoditev delovnih nalog |
Kaj se dogaja ob stresu?
Stres je naravni odziv telesa. V kratkotrajnih situacijah lahko pomaga pri večji osredotočenosti in odzivnosti.
Ob stresu telo sprošča hormone, kot so adrenalin, noradrenalin in kortizol. Ti vplivajo na povečano budnost, hitrejše dihanje in večjo pripravljenost na odziv.
Dolgotrajen stres pa lahko vpliva na splošno počutje, raven energije in odpornost organizma.
Podobno kot sprint pri teku je tudi stres v kratkih obdobjih lahko koristen. Če traja predolgo, lahko negativno vpliva na zdravje.ilizira vaše sposobnosti. Če se vleče, lahko resno ogrozi zdravje.
Fizični znaki stresa na delovnem mestu
- potenje
- bolečine v hrbtu ali prsnem košu
- mišična napetost
- omotičnost
- glavobol
- povišan krvni tlak
- težave s spanjem
- želodčne težave
- zmanjšana odpornost
Če se simptomi stopnjujejo ali trajajo dlje časa, je priporočljivo poiskati strokovni nasvet.
Zanimivost: Študija iz leta 2012 je pokazala, da lahko stresorji, kot so finančne težave ali vodenje enostarševskega gospodinjstva, pri otrocih povzročijo debelost.
Opozorilna znamenja
- padec učinkovitosti
- težave s spanjem
- težave pri koncentraciji
- razdražljivost
- stalna zaskrbljenost
- napetost v odnosih
Stresorji na delovnem mestu
Stresorje na delovnem mestu bi lahko strnili v naslednja poglavja:
- zahteve in pričakovanja
- pomanjkanje nadzora
- nezadostna podpora
- slabi odnosi
- nejasne vloge
- organizacijske spremembe
Odziv na stres je individualen. Kar je za nekoga obremenjujoče, je lahko za drugega izziv.
Prekomerne zahteve
Prevelika delovna obremenitev, zahteve po stalni razpoložljivosti za delo, visok čustven pritisk, prekratki roki in zahteve po veščinah, ki ne ustrezajo delu, lahko povzročijo stres.
Pomanjkanje osebnega nadzora nad delom
Stres povečuje tudi nezmožnost postavljanja meja pred željami nadrejenih in sodelavcev. Če nimate pričakovanega nadzora nad nalogami ali če nam drugi vsiljujejo tempo ter način dela, to zagotovo prispeva k občutku stresa.
Strah pred neuspehom
Pogost povzročitelj stresa je bojazen, da se naloge lotevaš na napačen način. Organizacija pričakuje zgolj rezultat, pa si niti sama ne predstavlja poti oziroma končne rešitve.
Nezadostna podpora
Če organizacija ne posreduje vseh potrebnih virov in informacij za opravljanje dela, se lahko počutimo nemočne. Pomanjkanje podpore in spodbude s strani organizacije lahko vodi v stres.
Slabi odnosi na delovnem mestu
Slabi odnosi s sodelavci lahko negativno vplivajo na delovno uspešnost in dobro počutje. Neskladja, konflikti, diskriminacija, nadlegovanje ali psihološko nasilje lahko povzročijo stres.
Pomanjkanje jasne vloge in odgovornosti
Če ni jasno razložena vloga v organizaciji in odgovornosti, se lahko počutimo zmedene in pod stresom.
Uvajanje sprememb
Spremembe v organizaciji lahko vodijo v negotovost in dvome, kar lahko povzroči stres.
Pogosti povzročitelji stresa izven službe so:
- pomanjkanje denarja,
- žalost,
- družinske težave,
- bolezen,
- selitev,
- odnosi, poroka in ločitev.
Kako obvladovati stres v službi?
Pomembna plat stresa je fizična utrujenost. Stres namreč hitro črpa zaloge energije. Hkrati sprošča proste radikale, ki imajo negativen vpliv na mitohondrije, vaše celične elektrarne.
Daljše obdobje stresa privede do zelo velikih količin prostih radikalov, ki jim vaše telo ni kos. Zato ste utrujeni, brez energije in volje.
- Pogovor
Naučite se postaviti meje v službi. Nadrejeni in sodelavci se pogosto ne zavedajo stiske ljudi okrog sebe. Bodisi napačno tolmačijo stanje oziroma vam zaupajo in menijo, da imate vse pod nadzorom. Pogovor bo zagotovo pomagal. Pogosto obstaja preprosta rešitev, na katero niste pomislili. - Privoščite si sprehod
Če ste v dejavnosti, kjer niste nujno prikovani za stol, hkrati pa od vas terja kreativne rešitve, bo sprehod razelektril napetost in spodbudil domišljijo. - Bolje planirajte
Skrbneje organizirajte delo in ne kopičite nalog in opravkov. Vsak opravek spremljajo čustva. Lahko so pozitivna ali negativna, bolj so intenzivna, bolj so lahko stresna in utrujajo. - Branite svoj koledar
Naučite se reči ne. Večina nadrejenih ceni organiziranost in vas bo podprla. - Vzemite si čas za dolgčas
Čas, zapravljen z užitkom, ni zapravljen čas, je nekoč dejal John Lennon (The Beatles). Ne bojte se dolgčasa. Dolgčas podobno kot sprehod blagodejno vpliva na kreativno razmišljanje. - Skrijte telefon, uredite delovno mizo
Telefon in neurejena miza po nepotrebnem jemljeta pozornost, kradeta čas, živcirata in utrujata. - Prakticirajte dihanje za sprostitev
Tehnike dihanja in sprostitve lahko uravnovesijo telesne funkcije in vam pomagajo, da se sprostite. - Ne zatiskajte si oči
Zaznavanje simptomov je prvi korak k ukrepanju. Ljudje, ki se zaradi dolgotrajnih delovnih ur srečujejo s stresom, bodo morda morali "narediti korak nazaj." Morda je čas za pregled lastne delovne prakse ali za pogovor z nadrejenim o zmanjšanju bremena. - Prehrana
Zdrava in uravnotežena prehrana z obilo sadja in zelenjave pomaga vzdrževati imunski sistem v času stresa. Slaba prehrana bo povzročila slabo zdravje in dodaten stres.
Naj zaradi stresa menjam službo?
Vsekakor velja resno razmisliti o menjavi službe, če zgoraj našteti ukrepi ne pomagajo.
Začnite razmišljati o menjavi službe že, ko:
- vas dnevne naloge ne motivirajo več,
- ob prestopanju praga podjetja čutite zgolj odpor in nobenega veselja,
- se počutite naveličani.
Fizični stres lahko preraste v duševne težave, ki se jih boste znebili težje kot nemogočega delovnega okolja.
Viri: