Stres na delovnem mestu?

Stres v službi je specifična oblika stresa, ki je povezana z delovnim okoljem in pogoji dela. Povzročijo ga lahko različni dejavniki, kot so:

• Delovne zahteve: preobremenjenost, tesni roki, visoka pričakovanja.
• Kontrola nad delom: pomanjkanje nadzora nad delovnimi nalogami, avtonomija.
• Slabi odnosi: slabi odnosi s sodelavci ali nadrejenimi, pomanjkanje podpore.
• Delo in življenje: težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
• Delovno okolje: fizični pogoji, kot so hrup, neustrezna osvetlitev, varnost.

Čeprav "stres na delovnem mestu" in "stres" tesno povezana pojma, obstajajo pomembne razlike med njima, ki jih je vredno izpostaviti.

Ključne razlike stresa in stresa na delovnem mestu

1. Izvor:
   • Splošni stres: izhaja iz različnih virov v življenju posameznika.
   • Stres na delovnem mestu: specifično povezan z delovnimi pogoji in okoljem.
2. Simptomi:
   • Splošni stres: lahko povzroči različne fizične, čustvene in vedenjske simptome, kot so glavoboli, tesnoba, razdražljivost.
   • Stres na delovnem mestu: poleg splošnih simptomov se lahko kaže tudi v zmanjšani delovni učinkovitosti, povečani bolniški odsotnosti, nezadovoljstvu z delom.
3. Rešitve:
   • Splošni stres: tehnike sproščanja, telesna vadba, pogovori z družino in prijatelji, profesionalna pomoč.
   • Stres na delovnem mestu: izboljšanje delovnih pogojev, podpora zaposlenim, jasna komunikacija, usposabljanje za obvladovanje stresa, prilagoditev delovnih nalog.

ZMANJŠAJ STRES V SLUŽBI V 7 DNEH ▶️▶️▶️

Kaj se dogaja ob stresu?

Vsi doživljamo stres na delovnem mestu. Znebili se ga verjetno ne bomo nikoli. Stres je v primarni obliki obrambni mehanizem. Skozi evolucijo je bil koristen za preživetje. Še danes vam v kratkih sunkih pomaga, da ste bolj učinkoviti.

Stres upočasni normalne telesne funkcije, kot so prebavni in imunski sistem. Vse rezerve se osredotočijo na hitro dihanje, pretok krvi, koncentracijo in uporabo mišic.

Ko ste izpostavljeni stresu, nadledvična žleza sprošča hormone:

• adrenalin,
• noradrenalin,
• kortizol.

Ti hormoni sprožijo telesne procese, ki porabijo ogromno energije.

Zanimiva vzporednica je sprint. Je pomemben del teka, vendar pa ga ni tekača, ki bi lahko "sprintal" maraton. Podobno velja za stres. V kratkotrajnih sunkih je lahko koristen, saj mobilizira vaše sposobnosti. Če se vleče, lahko resno ogrozi zdravje.

Fizični simptomi stresa na delovnem mestu?

• potenje,
• bolečine v hrbtu ali prsnem košu,
• krči ali mišični krči,
• erektilna disfunkcija in izguba libida,
• omotičnost,
• glavobol,
• srčna bolezen,
• visok krvni tlak,
• nižja odpornost proti boleznim,
• bolečine v mišicah,
• mravljinčenje,
• težave s spanjem,
• želodčne težave.

Zanimivost: Študija iz leta 2012 je pokazala, da lahko stresorji, kot so finančne težave ali vodenje enostarševskega gospodinjstva, pri otrocih povzročijo debelost.

Opozorilna znamenja stresa v službi

• Opažate, da vam je padla učinkovitost.
• Težko zaspite ali se zbujate ponoči.
• Težko sprejemate odločitve.
• Težko se zberete in osredotočite.
• Ne morete se spomniti stvari, ali se vam zdi, da je vaš spomin počasnejši kot običajno.
• Nenehno ste zaskrbljeni ali prestrašeni.
• Odrezavi ste do kolegov.
• Grizite nohte.
• Srbenje.
• Škripate z zobmi ali stiskate čeljust.

Stresorji na delovnem mestu

Stresorje na delovnem mestu bi lahko strnili v naslednja poglavja:

• zahteve in pričakovanja,
• nadzor,
• slaba podpora,
• medsebojna razmerja,
• nedorečene vloge,
• spremembe.

Odziv na stres je odvisen od posameznika. Tisto, kar nekomu v službi povzroča stres, je lahko za drugega veselje. Lahko se zgodi, da za stres sploh ni razumnega vzroka.

Prekomerne zahteve

Prevelika delovna obremenitev, zahteve po stalni razpoložljivosti za delo, visok čustven pritisk, prekratki roki in zahteve po veščinah, ki ne ustrezajo delu, lahko povzročijo stres.

Pomanjkanje osebnega nadzora nad delom

Stres povečuje tudi nezmožnost postavljanja meja pred željami nadrejenih in sodelavcev. Če nimate pričakovanega nadzora nad nalogami ali če nam drugi vsiljujejo tempo ter način dela, to zagotovo prispeva k občutku stresa.

Strah pred neuspehom

Pogost povzročitelj stresa je bojazen, da se naloge lotevaš na napačen način. Organizacija pričakuje zgolj rezultat, pa si niti sama ne predstavlja poti oziroma končne rešitve.

Nezadostna podpora

Če organizacija ne posreduje vseh potrebnih virov in informacij za opravljanje dela, se lahko počutimo nemočne. Pomanjkanje podpore in spodbude s strani organizacije lahko vodi v stres.

Slabi odnosi na delovnem mestu

Slabi odnosi s sodelavci lahko negativno vplivajo na delovno uspešnost in dobro počutje. Neskladja, konflikti, diskriminacija, nadlegovanje ali psihološko nasilje lahko povzročijo stres.

Pomanjkanje jasne vloge in odgovornosti

Če ni jasno razložena vloga v organizaciji in odgovornosti, se lahko počutimo zmedene in pod stresom.

Uvajanje sprememb

Spremembe v organizaciji lahko vodijo v negotovost in dvome, kar lahko povzroči stres.

Pogosti povzročitelji stresa izven službe so:

• pomanjkanje denarja,
• žalost,
• družinske težave,
• bolezen,
• selitev,
• odnosi, poroka in ločitev.

Kako obvladovati stres v službi?

Pomembna plat stresa je fizična utrujenost. Stres namreč hitro črpa zaloge energije. Hkrati sprošča proste radikale, ki imajo negativen vpliv na mitohondrije, vaše celične elektrarne.

Daljše obdobje stresa privede do zelo velikih količin prostih radikalov, ki jim vaše telo ni kos. Zato ste utrujeni, brez energije in volje.

Ob Enduranzi razmislite tudi o naslednjih priporočilih.

1. Pogovor
   Naučite se postaviti meje v službi. Nadrejeni in sodelavci se pogosto ne zavedajo stiske ljudi okrog sebe. Bodisi napačno tolmačijo stanje oziroma vam zaupajo in menijo, da imate vse pod nadzorom. Pogovor bo zagotovo pomagal. Pogosto obstaja preprosta rešitev, na katero niste pomislili.
2. Privoščite si sprehod
   Če ste v dejavnosti, kjer niste nujno prikovani za stol, hkrati pa od vas terja kreativne rešitve, bo sprehod razelektril napetost in spodbudil domišljijo.
3. Bolje planirajte
   Skrbneje organizirajte delo in ne kopičite nalog in opravkov. Vsak opravek spremljajo čustva. Lahko so pozitivna ali negativna, bolj so intenzivna, bolj so lahko stresna in utrujajo.
4. Branite svoj koledar
   Naučite se reči ne. Večina nadrejenih ceni organiziranost in vas bo podprla.
5. Vzemite si čas za dolgčas
   Čas, zapravljen z užitkom, ni zapravljen čas, je nekoč dejal John Lennon (The Beatles). Ne bojte se dolgčasa. Dolgčas podobno kot sprehod blagodejno vpliva na kreativno razmišljanje.
6. Skrijte telefon, uredite delovno mizo
   Telefon in neurejena miza po nepotrebnem jemljeta pozornost, kradeta čas, živcirata in utrujata.
7. Prakticirajte dihanje za sprostitev
   Tehnike dihanja in sprostitve lahko uravnovesijo telesne funkcije in vam pomagajo, da se sprostite.
8. Ne zatiskajte si oči
   Zaznavanje simptomov je prvi korak k ukrepanju. Ljudje, ki se zaradi dolgotrajnih delovnih ur srečujejo s stresom, bodo morda morali "narediti korak nazaj." Morda je čas za pregled lastne delovne prakse ali za pogovor z nadrejenim o zmanjšanju bremena.
9. Prehrana
   Zdrava in uravnotežena prehrana z obilo sadja in zelenjave pomaga vzdrževati imunski sistem v času stresa. Slaba prehrana bo povzročila slabo zdravje in dodaten stres.

Naj zaradi stresa menjam službo?

Vsekakor velja resno razmisliti o menjavi službe, če zgoraj našteti ukrepi ne pomagajo.

Začnite razmišljati o menjavi službe že, ko:

• vas dnevne naloge ne motivirajo več,
• ob prestopanju praga podjetja čutite zgolj odpor in nobenega veselja,
• se počutite naveličani.

Fizični stres lahko preraste v duševne težave, ki se jih boste znebili težje kot nemogočega delovnega okolja.

Viri:

• https://www.nhs.uk/every-mind-matters/lifes-challenges/work-related-stress/
• https://www.helpguide.org/articles/stress/stress-in-the-workplace.htm
• https://sl.wikipedia.org/wiki/Antioksidant